Reševanje utopljenca

Reševalci so ob 13.30 iz Blejskega jezera rešili letošnjega prvega utopljenca. Kot je povedal zdravnik Leopold Zonik, je 22-letni Britanec med plavanjem v Grajskem kopališču doživel epileptični napad in potonil.

Na površje so ga potegnili kopališki reševalci in kopalci, v treh minutah od prejetega klica pa so prispeli tudi reševalci in ga začeli oživljati.

Oskrbeli so ga s kisikom, zaradi motenj srčnega ritma pa so ga z reševalnim vozilom odpeljali v jeseniško bolnišnico.

“K srečnemu razpletu je pripomoglo tudi dejstvo, da se je kopal na urejenem kopališču, kjer so ga opazili in mu takoj pomagali. Če bi se kopal zunaj urejenega kopališča, pa je vprašanje, kako bi se zgodba končala,” je poudaril Zonik.

Umrl je zaradi legionele

“Dobili smo potrditev, da so vzorci hotela Alpina, ki je bil zaprt, pozitivni, tako da hotel do nadaljnjega ostaja zaprt.

Sicer ob odprtju hotelov vedno izvajamo toplotne šoke, doslej pa še nikoli nismo imeli težav. Takoj smo tudi naročili analize vode v ostalih hotelih, kjer pa so bili vsi vzorci negativni,” je za Žurnal24 dejal direktor skupine Hit Alpine Milan Čurin.

Legionela potrjena v 11 vzorcih
Končni izvidi analize vzorcev pitne vode, odvzeti 28. aprila v hotelu Alpina v Kranjski Gori, so potrdili prisotnost bakterij vrste Legionella v vseh 11 analiziranih vzorcih hladne vode, vendar v zelo različnih koncentracijah.

Glede na podano strokovno mnenje je nevarnost za pojav legionele srednje visoka.

Pokojni vzdrževalec hotela je 19. aprila vodji izrazil željo, da gre zaradi slabega počutja domov oziroma k zdravniku.

Kot je za ponedeljkovo izdajo Žurnala24 dejal direktor skupine Hit Alpine Milan Čurin, so jih devet dni pozneje svojci obvestili o smrti moškega v bolnišnici na Golniku.

Je kriva legionela?

Po smrti 44-letnega vzdrževalca, zaposlenega v Hotelu Alpina, so se začele širiti informacije, da naj bi podlegel okužbi z bakterijo legionela.

Hotele so po tragični smrti obiskali inšpektorji, ki so odvzeli vzorce vode, smo izvedeli pri vodstvu skupine Hit Alpinea. Končni izsledki analiz vzorcev, ki jih je odredil zdravstveni inšpektorat, bodo predvidoma znani ta teden. Na zavodu za zdravstveno varstvo so povedali, da so hotelske delavce seznanili s tveganjem okužbe.

Vodstvo pretreseno
Kot je za Žurnal24 povedal direktor skupine Hit Alpinea Milan Čurin, so pretreseni ob smrti cenjenega dolgoletnega sodelavca: “Bil je strokovnjak, čudovit sodelavec, v naši družbi zaposlen zadnjih 17 let, v oddelku za vzdrževanje in logistiko.” Pokojni je 19. aprila neposrednemu vodji izrazil željo, da gre zaradi slabega počutja domov oziroma k zdravniku, je dejal Čurin, devet dni pozneje pa so jih svojci obvestili o njegovi smrti v bolnišnici na Golniku.

Izvajajo ukrepe
“Dejstvo je, da so nas po smrti sodelavca obiskali inšpektorji in vzeli vzorce vode iz vseh naših hotelskih objektov. Končni izsledki analize vzorcev nam niso znani. V družbi sicer redno opravljamo vse potrebne redne preventivne ukrepe, toplotne šoke vodovodne napeljave, mesečne, polletne in letne meritve v vseh hotelskih zmogljivostih, bazenskih kompleksih in gostinskih objektih, ki jih izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Kranj,” je dodal Čurin in poudaril, da do zdaj še niso imeli primera prisotnosti legionele.

Bojujeta se za življenje

Nesreča se je zgodila, ker je 21-letni voznik kolesa z motorjem z vozišča zapeljal v živo mejo, nato pa trčil v drevo ob cesti. Voznik in sopotnik, ki nista imela varnostnih čelad, sta po trčenju padla in na vozišču obležala hudo poškodovana.

Voznika zdravijo v ljubljanskem kliničnem centru, 20-letnega sopotnika pa v jeseniški bolnišnici. Policisti okoliščine še preiskujejo, zoper povzročitelja prometne nesreče pa bodo podali kazensko ovadbo.

Povezani Gorenjci

“Ne bo šlo čez noč,” je direktor jeseniške bolnišnice Igor Horvat komentiral napoved ministra za zdravje Dorijana Marušiča o povezovanju gorenjskih bolnišnic. Po mnenju ministra, ki je v sklopu včerajšnjega obiska vlade tudi obiskal jeseniško bolnišnico, je sekundarno zdravstvo v regiji preveč razpršeno. Majhne bolnišnice pa bodo po njegovem v prihodnje težko ohranile visoko raven zdravstvene oskrbe.

Kot je dodal Horvat, na Gorenjskem pravega povezovanja pravzaprav ni: “Vse tri bolnišnice na Gorenjskem skupaj so velikosti celjske. Glede na krizo, ki jo močno občutimo, je treba potenciale v združevanju poiskati. Tako na upravnem področju kot strokovnem – predvsem pri dežurstvih na posameznih oddelkih.”

“Direktor je v bolnišnici pustil življenje”

Potem ko se je Marko Lavrič zaradi domnevne vpletenosti v oškodovanje kranjske porodnišnice pred petimi leti moral odreči direktorskemu položaju v bolnišnici, so mu na kranjskem sodišču včeraj začeli še soditi za domnevno zlorabo položaja.

Privarčeval, ne oškodoval
Nekdanji sodelavci, ki so ga kazensko ovadili, in tožilstvo namreč menijo, da je kot direktor ljubljanskemu podjetju Size omogočil, da si nezakonito pridobi okoli 33 tisoč evrov.

Toliko naj bi namreč podjetje računalo za histološke preiskave, ki jih je opravilo za porodnišnico. “Nelogično bi bilo, da bi zlorabil položaj, ker v tem podjetju osebno nikogar ne poznam niti nisem z nikomer v sorodu,” bivši šef porodnišnice zanika krivdo.

Trdi, da je bolnišnici privarčeval precejšnjo vsoto denar, saj “preiskav v porodnišnici ni bilo mogoče izvajati, ker tam ni bilo zaposlenih patologov in histologov. Podjetju Size pa je porodnišnica za te storitve plačala precej manj kot bi denimo ginekološki kliniki.”

Tik pred kolapsom

“Stanje primarnega zdravstva je katastrofalno. Gorenjska je pred kolapsom!” je včeraj poudaril Jože Veternik, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG).

V gorenjskih zdravstvenih domovih takoj zaposlijo deset zdravnikov – sedem splošnih in tri pediatre. Vendar so razpisi neuspešni, prav tako prizadevanja občin, ki zdravnikom ponujajo stanovanja. V Kranjski Gori zdravnika čaka trisobno stanovanje, lepo stanovanje pa tudi tistega, ki bi prišel delat v Bohinj.

“Iščemo ga za Kranjsko Goro, Bohinj, Bled, Radovljico, Jesenice, Škofjo Loko, Kranj, Železnike – skoraj ni zdravstvenega doma (ZD), v katerem ne bi manjkalo zdravnikov. Dejstvo je, da so ti na podeželju bistveno bolj obremenjeni, zato bi morali mlade zdravnike motivirati za delo na periferiji – tudi z boljšim plačilom,” je pojasnil Veternik.

V omenjenih ZD si pomagajo z mladimi specializanti, kroženjem gorenjskih zdravnikov po ZD in upokojenimi zdravniki; v bohinjski ZD enkrat na teden prihaja upokojeni zdravnik iz Celovca. “Ministru (Dorijanu Marušiču, op. p.) bomo predlagali drugačen sistem nagrajevanja, s katerim bi spodbudili zaposlovanje na podeželju,” je dodal prvi mož OZG.

Zakon najprej za bolnike

Gorenjska ima med slovenskimi regijami tudi najslabšo dostopnost do zdravstvenih storitev. “V nobeni dejavnosti – otroški in šolski, dispanzerjih za žene, zobozdravstvu, fizioterapiji ter negi in patronaži – ne dosegamo povprečja Slovenije,” je dejal Veternik. Zato župani zgornjegorenjskih občin nasprotujejo predlogoma zakona o zdravstveni dejavnosti, da bi ZD morali zagotavljati nadomeščanje zdravnikov koncesionarjev med njihovo odsotnostjo in selitvi specialističnih dejavnosti v bolnišnice.

“To je nesprejemljivo! Občani bodo imeli še slabši dostop do storitev, saj bi se specialistične dejavnosti preselile v jeseniško bolnišnico in ljubljanski klinični center,” je bil odločen radovljiški župan Janko S. Stušek.

“Vedno se gleda s stališča velikih mest, občani pa bodo pri slabem javnem prevozu še težje prišli do specialista,” je menil blejski župan Janez Fajfar, tržiški župan Borut Sajovic pa pravi, da mora biti zakon najprej za bolnike, šele potem za zdravnike.

Podali bodo svoje pobude
Po prepričanju žirovniškega župana Leopolda Pogačarja bi morali zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, torej v zdravstvenih domovih, širiti, ne pa krčiti, zato bodo župani podali svoje pobude za spremembo zakona.

Ni denarja za kri

Jesenice. “Vsekakor nismo navdušeni, saj smo izgubili en ‘organ’, vendar smo se morali prilagoditi zakonodaji,” je včeraj Igor Horvat, direktor jeseniške bolnišnice, za Žurnal24 razočaran komentiral priključitev jeseniškega transfuzijskega centra Zavodu RS za transfuzijsko medicino.

Pojasnil je, da bo izguba centra, ki ni več v pristojnosti Splošne bolnišnice Jesenice (SBJ), tej prinesla za kar 500 tisoč evrov na leto večje stroške. “Storitve znotraj bolnišnice so bile cenejše, kot jih bomo zdaj morali plačevati zavodu po tržnih cenah. Vse preiskave krvi bodo krepko dražje in vso kri bomo poslej morali kupovati, do zdaj smo je nekaj pridobili s krvodajalskimi akcijami – razlika v ceni bo za nas bistveno višja,” je pojasnil Horvat. To bo vplivalo na poslovanje bolnišnice, saj bo, kot je poudaril prvi mož SBJ, omenjeno razliko treba nekje privarčevati. “Ne vem, kje še varčevati, saj smo že vse postrgali, kajti že drugo leto nam zmanjšujejo sredstva,” je dodal Horvat. Razočaranja ni skrivala niti Zdenka Kramar, pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege v SBJ, ki je odkrito dejala: “Jaz zagotovo nisem zadovoljna! Ne morem biti navdušena nad tako odločitvijo, saj zdravstvena nega SBJ izgublja dva zelo dobra sodelavca. Jasno pa je, da po evropskih direktivah ne izpolnjujemo pogojev, da bi še naprej imeli oddelek.”

Celjski center samostojen
V jeseniški bolnišnici so transfuzijski center pred leti temeljito prenovili in zanj namenili 200 tisoč evrov, kar pomeni, da je zavod dobil sodoben center, SBJ pa vloženega denarja ne bodo povrnili. Če bi želeli obdržati omenjeni center, bi morali na novo zaposliti tri zdravnike specialiste transfuzijske medicine. Ta čas dela le ena zdravnica, ki naj bi se jeseni upokojila.

“Bolnišnica bi morala vzpostaviti tudi nadzor kakovosti nad preskrbo s krvjo, kar pa glede na kadrovsko pomanjkanje ni mogoče. V državi smo se odločili za poenotenje standardov in posledično za priključitev posameznih centrov,” je pojasnil Igor Velušček, direktor omenjenega zavoda. Zanikal pa je, da bo ta sprememba za SBJ podražila storitve. Zavod je do zdaj poleg jeseniškega priključil še izolski, novomeški, trboveljski in slovenjgraški transfuzijski center, do konca leta bodo tudi šempetrskega, medtem ko celjski po Veluščkovih besedah ostaja samostojen, k mariborskemu kliničnemu centru pa sta se priključila ptujski in murskosoboški transfuzijski center.

Fička menjajo za ferarrija

Bolnišnica Jesenice naj bi predvidoma poleti kupila magnetno resonanco (MR) – prvo na Gorenjskem. Zdravstveni dom (ZD) Kranj pa načrtuje nakup novega rentgena. Obe investiciji skupaj bosta vredni okrog dva milijona evrov.

Da v jeseniški bolnišnici načrtujejo nakup MR, je potrdil direktor Igor Horvat. “Absolutno ga potrebuje,” je dejal ob dejstvu, da ga regija sploh nima in da so čakalne vrste po državi zelo dolge. Horvat sicer predvideva, da bi MR na Jesenicah lahko kupili do poletja, vrednost investicije pa bo odvisna od tipa naprave.

Prav tako bi se lahko poleti pomembne novosti veselili v Kranju. “Obstoječi rentgen je star 30 let. Je sicer še vedno varen, vendar pa so popravila problematična in draga,” je vzroke za menjavo naštevala direktorica Lili Gantar Žura. Poudarila je tudi bistveno nižje stroške obratovanja in večjo učinkovitost.

“Če bi primerjala, bi rekla, da imamo zdaj fička, dobili bomo pa ferarrija,” je bila duhovita in pojasnila, da se bodo posnetki po novem izrisali kar na računalnikih zdravnikov v ambulantah. Ocenjuje sicer, da bo novi rentgen stal okrog pol milijona evrov in da bodo vsaj petino sredstev prispevale občine.