Reševanje utopljenca

Reševalci so ob 13.30 iz Blejskega jezera rešili letošnjega prvega utopljenca. Kot je povedal zdravnik Leopold Zonik, je 22-letni Britanec med plavanjem v Grajskem kopališču doživel epileptični napad in potonil.

Na površje so ga potegnili kopališki reševalci in kopalci, v treh minutah od prejetega klica pa so prispeli tudi reševalci in ga začeli oživljati.

Oskrbeli so ga s kisikom, zaradi motenj srčnega ritma pa so ga z reševalnim vozilom odpeljali v jeseniško bolnišnico.

“K srečnemu razpletu je pripomoglo tudi dejstvo, da se je kopal na urejenem kopališču, kjer so ga opazili in mu takoj pomagali. Če bi se kopal zunaj urejenega kopališča, pa je vprašanje, kako bi se zgodba končala,” je poudaril Zonik.

Bojujeta se za življenje

Nesreča se je zgodila, ker je 21-letni voznik kolesa z motorjem z vozišča zapeljal v živo mejo, nato pa trčil v drevo ob cesti. Voznik in sopotnik, ki nista imela varnostnih čelad, sta po trčenju padla in na vozišču obležala hudo poškodovana.

Voznika zdravijo v ljubljanskem kliničnem centru, 20-letnega sopotnika pa v jeseniški bolnišnici. Policisti okoliščine še preiskujejo, zoper povzročitelja prometne nesreče pa bodo podali kazensko ovadbo.

Povezani Gorenjci

“Ne bo šlo čez noč,” je direktor jeseniške bolnišnice Igor Horvat komentiral napoved ministra za zdravje Dorijana Marušiča o povezovanju gorenjskih bolnišnic. Po mnenju ministra, ki je v sklopu včerajšnjega obiska vlade tudi obiskal jeseniško bolnišnico, je sekundarno zdravstvo v regiji preveč razpršeno. Majhne bolnišnice pa bodo po njegovem v prihodnje težko ohranile visoko raven zdravstvene oskrbe.

Kot je dodal Horvat, na Gorenjskem pravega povezovanja pravzaprav ni: “Vse tri bolnišnice na Gorenjskem skupaj so velikosti celjske. Glede na krizo, ki jo močno občutimo, je treba potenciale v združevanju poiskati. Tako na upravnem področju kot strokovnem – predvsem pri dežurstvih na posameznih oddelkih.”

Tik pred kolapsom

“Stanje primarnega zdravstva je katastrofalno. Gorenjska je pred kolapsom!” je včeraj poudaril Jože Veternik, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG).

V gorenjskih zdravstvenih domovih takoj zaposlijo deset zdravnikov – sedem splošnih in tri pediatre. Vendar so razpisi neuspešni, prav tako prizadevanja občin, ki zdravnikom ponujajo stanovanja. V Kranjski Gori zdravnika čaka trisobno stanovanje, lepo stanovanje pa tudi tistega, ki bi prišel delat v Bohinj.

“Iščemo ga za Kranjsko Goro, Bohinj, Bled, Radovljico, Jesenice, Škofjo Loko, Kranj, Železnike – skoraj ni zdravstvenega doma (ZD), v katerem ne bi manjkalo zdravnikov. Dejstvo je, da so ti na podeželju bistveno bolj obremenjeni, zato bi morali mlade zdravnike motivirati za delo na periferiji – tudi z boljšim plačilom,” je pojasnil Veternik.

V omenjenih ZD si pomagajo z mladimi specializanti, kroženjem gorenjskih zdravnikov po ZD in upokojenimi zdravniki; v bohinjski ZD enkrat na teden prihaja upokojeni zdravnik iz Celovca. “Ministru (Dorijanu Marušiču, op. p.) bomo predlagali drugačen sistem nagrajevanja, s katerim bi spodbudili zaposlovanje na podeželju,” je dodal prvi mož OZG.

Zakon najprej za bolnike

Gorenjska ima med slovenskimi regijami tudi najslabšo dostopnost do zdravstvenih storitev. “V nobeni dejavnosti – otroški in šolski, dispanzerjih za žene, zobozdravstvu, fizioterapiji ter negi in patronaži – ne dosegamo povprečja Slovenije,” je dejal Veternik. Zato župani zgornjegorenjskih občin nasprotujejo predlogoma zakona o zdravstveni dejavnosti, da bi ZD morali zagotavljati nadomeščanje zdravnikov koncesionarjev med njihovo odsotnostjo in selitvi specialističnih dejavnosti v bolnišnice.

“To je nesprejemljivo! Občani bodo imeli še slabši dostop do storitev, saj bi se specialistične dejavnosti preselile v jeseniško bolnišnico in ljubljanski klinični center,” je bil odločen radovljiški župan Janko S. Stušek.

“Vedno se gleda s stališča velikih mest, občani pa bodo pri slabem javnem prevozu še težje prišli do specialista,” je menil blejski župan Janez Fajfar, tržiški župan Borut Sajovic pa pravi, da mora biti zakon najprej za bolnike, šele potem za zdravnike.

Podali bodo svoje pobude
Po prepričanju žirovniškega župana Leopolda Pogačarja bi morali zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, torej v zdravstvenih domovih, širiti, ne pa krčiti, zato bodo župani podali svoje pobude za spremembo zakona.

“Bilo je pravo obsedeno stanje”

“Letos je vladalo v Planici pravo obsedeno stanje. Zabeležili smo izredno veliko število poškodovanih. V popoldanskem času smo v jeseniški bolnišnici prejeli štiri bolnike s hudimi poškodbami. Dva sta bila zaradi zlomljene goleni operirana takoj, dva s podobnimi poškodbami pa smo premestili. Poleg tega smo obravnavali 20 ambulantnih primerov. Na urgenci so imeli tudi precej pacientov, ki so se zastrupili z alkoholom,“ je za zurnal24.si zatrdil vodja kirurške službe v bolnišnici na Jesenicah Klemen Ravnihar.

Do šeste ure popoldan je dežurna zdravniška ekipa v Planici, ki jo sestavlja tudi pet kirurgov, opravila 50 interventnih pregledov, od tega so morali opraviti dve reanimaciji. V enem primeru je šlo za zastoj srca. Ta reanimacija je bila uspešna, oba bolnika pa so s helikopterjem prepeljali v ljubljanski klinični center.

Enega izmed obiskovalcev je povozilo vozilo, pri čemer je utrpel zlom stegnenice. Zdravniki so na kraju samem obravnavali še dve zlomljeni goleni in zlomljeno ključnico.

Število alkoholiziranih je bilo po besedah Roberta Carotte, enega izmed dežurnih zdravnikov v Planici, manjše kot prejšnja leta, vendar pa se je izredno povečalo število različnih poškodb. 

Organizatorjem je žal
Policija v Planico od 9.00 ni več spuščala avtomobilov, saj ni bilo več parkirnih mest; ne v okolici letalnice niti v Kranjski Gori, od koder je nato na prireditveni prostor brezplačno vozil avtobus.

Promet so policisti ustavljali že v Hrušici. Po naših informacijah je bilo pred dolino pod Poncami še kakšnih 3 do 4 tisoč obiskovalcev enostavno zavrnjenih. Na tribunah je bilo sicer nekaj praznih mest, saj se pod letalnico enostavno niso uspeli prebiti tisti, ki so že imeli kupljene vstopnice. Tudi VIP gostje so svoja mesta zapolnili nekoliko kasneje.

“Pravzaprav smo pričakovali tako velik obisk, zato smo ljubiteljem skokov svetovali, da se poskušajo organizirati in naj ne prihajajo vsak s svojim vozilom. To se žal ni zgodilo. Za prodajo je bilo sicer namenjenih 25 tisoč kart, a so si nekateri tekmo ogledali tudi zunaj ograjenega prostora. Kljub temu so tudi oni povzročali zastoje na cestah. Voznike smo poskušali obrniti pri Hrušici in tudi Kranjski Gori. Žal nam je, da je prišlo do tega dogodka, a veliko se ni dalo storiti. Ta dolina ima pač nekatere naravne omejitve,” je dejal generalni sekretar OK Planica Primož Finžgar.

Ta je še povedal, da imajo vsi kupci vstopnic, ki si niso uspeli ogledati tretje in finalne serije na voljo dve možnosti: “Prva je, da gredo na mesto, kjer so kupili karte, denar bodo dobili nazaj. Druga pa je, da si s temi vstopnicami ogledajo jutrišnjo ekipno tekmo.”

Nekateri kar s helikopterjem
Slabo jo je odnesla tudi brezplačana avtobusna linija, katere naloga je bila prevažati obiskovalce iz Kranjska Gore v Planico. Organizatorji so zaradi prometnega kolapsa za dve uri skrajšali linijo, ki se je namesto v Kranjski Gori začela šele v Ratečah, pri tem pa ljudi na postajah (avtobusna postaja v Kranjski Gori, hotel Kompas in Podkoren) sploh niso obvestili o spremembi.

Številni, predvsem Norvežani, so se zato odločili kar za helikopterski prevoz. Za 50 evrov je bil obiskovalec v dobri minuti že v dolini Pod Poncami.

Jutri manj ljudi, vseeno pojdite pravočasno!
Po besedah tiskovnega predstavnika planiškega organizacijskega komiteja Tomija Trbovca izkušnje iz preteklih let kažejo, da v nedeljo pod Ponce pride manj ljudi kot v soboto. Kljub temu svetuje, da se od doma odpravite pravočasno, da se ne bi ponovila današnja zgodba.

Na Prometno-informacijskem centru jutri zjutraj pričakujejo povečan promet dve do tri ure pred prireditvijo, večje zastoje iz Planice proti Ljubljani pa pričakujejo popoldan, ko bo konec zaključne slovesnosti, razmere pa bodo odvisne tudi od vremena.

Operacijska utopija

Jeseniška bolnišnica bo tudi letos dobila manj, kot je pričakovala. Od zdravstvene zavarovalnice je lani dobila za 3,5 milijona evrov denarja manj, letos ga bo manj za skoraj dva milijona evrov.

To je za poslovanje bolnišnice po besedah njenega direktorja Igorja Horvata hud udarec. “Ne vem več, kje naj še varčujemo, saj smo postrgali že vse, kar in kjer se je dalo,” je poudaril za Žurnal24.

Zato bodo ministrstvo za zdravje in zavod za zdravstveno zavarovanje zaprosili za povečanje operativnega programa za tisoč operacij, da bi z enakim številom zaposlenih, teh je 620, opravili več dela in se izognili izgubi.

“Lani smo se prijavili na nacionalni razpis za več programa in opravili bistveno več operacij, več kot 5.300 jih je bilo samo v rednem programu. Več je bilo tudi porodov, in samo to nas je rešilo pred izgubo,” je pojasnil Horvat.

Prejšnje leto so tako končali s 500 tisoč evri dobička, ki ga bodo porabili za pokrivanje kumulativne izgube; te je po direktorjevih besedah za štiri milijone evrov. Letošnji bolnišnični proračun bo težak okoli 30 milijonov evrov, tolikšen je bil tudi lanski, vendar “se napoveduje že omenjeno zmanjšanje za dodatnih šest odstotkov, kar je dva milijona evrov manj”.

Letos najtežje

Zmanjševanje proračuna se pozna pri vzdrževanju, tudi nujne opreme ne zmorejo več obnavljati. “Trenutno bi samo za obnovo obstoječe opreme potrebovali od sedem do osem milijonov evrov, za obnovo prostorov in instalacij pa še štiri milijone. Letošnje leto bo eno od najtežjih, ne glede na to,da je bila pred sedmimi leti bolnišnica zrela za zaprtje,” je poudaril Horvat in dodal, da se vse bolj odmika tudi gradnja operacijskega bloka, ki ga načrtujejo že dlje časa, zanj pa bi potrebovali 25 milijonov evrov:

“Očitno je, da se odmika skoraj v neskončnost, kajti pred letom 2017 ali 2018 se nimamo česa nadejati.” Z blokom bi pridobili štiri nove operacijske dvorane, centralno sterilizacijo, vse intenzivne enote, lekarno, prostore za radiologijo in gorenjski urgentni center. “To pomeni, da se bomo še naprej drenjali na najmanjši kvadraturi na pacienta ali operacijski dvorani in reševali logistične težave. Skratka, standard po Sloveniji ni enak za vse bolnišnice,” je še dodal direktor.

V jeseniški bolnišnici je trenutno na voljo za 18 tisoč kvadratnih metrov prostorov, na leto pa imajo okoli 12 tisoč hospitalnih in več kot 110 tisoč ambulantnih pacientov.

Mleko je teklo v več potokih

Na leškem krožišču ob avtocesti se je včeraj malo pred deseto uro prevrnila večja cisterna z mlekom.

Neprilagojena hitrost
Kot je za Žurnal24 povedal Andrej Zakrajšek, tiskovni predstavnik Policijske uprave Kranj, je voznik cisterne v omenjeno krožišče pripeljal iz blejske smeri in vozil po voznem pasu, ki se odcepi na avtocesto, zaradi neprilagojene hitrosti pa se je vozilo s cisterno v krožišču prevrnilo na desni bok, pri čemer je iz cisterne izteklo okoli 15 tisoč litrov mleka.

Posredovali so radovljiški policisti, ki so kraj nesreče zavarovali in usmerjali promet, gasilci jeseniške gasilske reševalne službe in radovljiški gasilci pa so z dvigalom dvignili težko cisterno.

Sledi kazen
“Voznik jo je odnesel brez hujših poškodb, zaradi suma lažjih poškodb pa so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Ker je šlo za neprilagojeno hitrost, bo zoper njega podan obdolžilni predlog,” je pojasnil Zakrajšek.

Ni denarja za kri

Jesenice. “Vsekakor nismo navdušeni, saj smo izgubili en ‘organ’, vendar smo se morali prilagoditi zakonodaji,” je včeraj Igor Horvat, direktor jeseniške bolnišnice, za Žurnal24 razočaran komentiral priključitev jeseniškega transfuzijskega centra Zavodu RS za transfuzijsko medicino.

Pojasnil je, da bo izguba centra, ki ni več v pristojnosti Splošne bolnišnice Jesenice (SBJ), tej prinesla za kar 500 tisoč evrov na leto večje stroške. “Storitve znotraj bolnišnice so bile cenejše, kot jih bomo zdaj morali plačevati zavodu po tržnih cenah. Vse preiskave krvi bodo krepko dražje in vso kri bomo poslej morali kupovati, do zdaj smo je nekaj pridobili s krvodajalskimi akcijami – razlika v ceni bo za nas bistveno višja,” je pojasnil Horvat. To bo vplivalo na poslovanje bolnišnice, saj bo, kot je poudaril prvi mož SBJ, omenjeno razliko treba nekje privarčevati. “Ne vem, kje še varčevati, saj smo že vse postrgali, kajti že drugo leto nam zmanjšujejo sredstva,” je dodal Horvat. Razočaranja ni skrivala niti Zdenka Kramar, pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege v SBJ, ki je odkrito dejala: “Jaz zagotovo nisem zadovoljna! Ne morem biti navdušena nad tako odločitvijo, saj zdravstvena nega SBJ izgublja dva zelo dobra sodelavca. Jasno pa je, da po evropskih direktivah ne izpolnjujemo pogojev, da bi še naprej imeli oddelek.”

Celjski center samostojen
V jeseniški bolnišnici so transfuzijski center pred leti temeljito prenovili in zanj namenili 200 tisoč evrov, kar pomeni, da je zavod dobil sodoben center, SBJ pa vloženega denarja ne bodo povrnili. Če bi želeli obdržati omenjeni center, bi morali na novo zaposliti tri zdravnike specialiste transfuzijske medicine. Ta čas dela le ena zdravnica, ki naj bi se jeseni upokojila.

“Bolnišnica bi morala vzpostaviti tudi nadzor kakovosti nad preskrbo s krvjo, kar pa glede na kadrovsko pomanjkanje ni mogoče. V državi smo se odločili za poenotenje standardov in posledično za priključitev posameznih centrov,” je pojasnil Igor Velušček, direktor omenjenega zavoda. Zanikal pa je, da bo ta sprememba za SBJ podražila storitve. Zavod je do zdaj poleg jeseniškega priključil še izolski, novomeški, trboveljski in slovenjgraški transfuzijski center, do konca leta bodo tudi šempetrskega, medtem ko celjski po Veluščkovih besedah ostaja samostojen, k mariborskemu kliničnemu centru pa sta se priključila ptujski in murskosoboški transfuzijski center.

Fička menjajo za ferarrija

Bolnišnica Jesenice naj bi predvidoma poleti kupila magnetno resonanco (MR) – prvo na Gorenjskem. Zdravstveni dom (ZD) Kranj pa načrtuje nakup novega rentgena. Obe investiciji skupaj bosta vredni okrog dva milijona evrov.

Da v jeseniški bolnišnici načrtujejo nakup MR, je potrdil direktor Igor Horvat. “Absolutno ga potrebuje,” je dejal ob dejstvu, da ga regija sploh nima in da so čakalne vrste po državi zelo dolge. Horvat sicer predvideva, da bi MR na Jesenicah lahko kupili do poletja, vrednost investicije pa bo odvisna od tipa naprave.

Prav tako bi se lahko poleti pomembne novosti veselili v Kranju. “Obstoječi rentgen je star 30 let. Je sicer še vedno varen, vendar pa so popravila problematična in draga,” je vzroke za menjavo naštevala direktorica Lili Gantar Žura. Poudarila je tudi bistveno nižje stroške obratovanja in večjo učinkovitost.

“Če bi primerjala, bi rekla, da imamo zdaj fička, dobili bomo pa ferarrija,” je bila duhovita in pojasnila, da se bodo posnetki po novem izrisali kar na računalnikih zdravnikov v ambulantah. Ocenjuje sicer, da bo novi rentgen stal okrog pol milijona evrov in da bodo vsaj petino sredstev prispevale občine.

Zagorelo v apartmajskem naselju

Zagorela je manjša plinska jeklenka. Lastnik apartmaja je skušal požar pogasiti in dobil opekline po rokah in vratu. Moškega so odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer so ga oskrbeli.

Požar so pogasili šele gasilci PGD Kranjska Gora, kljub temu pa je apartma v celoti uničen.

Pet ljudi so zaradi vdihavanja dima odpeljali v bolnišnico.

Počitniški apartma je v državni lasti, prav tako je v naselju več apartmajev, ki so v lasti države.

Danes smo že poročali tudi o požaru v hiši v naselju Devina v občini Slovenska Bistrica.