Moški še oklevajo

“Na to ne bom odgovoril, saj se še nisem odločil. Odločitev je odvisna tudi od mojega zdravja,” je včeraj na vprašanje, ali bo jeseni vnovič kandidiral za župana, odgovoril bohinjski župan Franc Kramar.

Zaradi zdravstvenih težav, ki jih ima v zadnjem letu, o odločitvi za kandidaturo za četrti županski mandat še tehta. Če se bo odločil zanjo, je dejal, razlog ne bo v političnih ambicijah, temveč v želji, da dokonča nekatere razvojne projekte za Bohinj.

V nasprotju z županom pa je o kandidaturi že odločena Marija Ogrin, občinska svetnica, arheologinja, ki dela kot vodja oddelka Muzeji v Bohinju. Kandidirala bo s podporo Slovenske demokratske stranke. “Želim, da bi občini uspelo pridobiti več evropskega denarja,” je poudarila Ogrinova.

Cvetkova odločitev kmalu
V javnosti se omenjajo tudi imena občinskih svetnikov Jožefa Cvetka in Dušana Vučka ter podžupana Antona Urha. Zadnji govorice v celoti zavrača, saj jeseni ne bo kandidiral.

“To me ne zanima. Bom pa podprl zdajšnjega župana, če bo kandidiral,” je bil kratek Urh. Za župansko funkcijo se ne bo potegoval niti Vučko, kajti kot pravi, vso svojo energijo usmerja v službo (na notranjem ministrstvu, op. p). “Bom pa verjetno vnovič kandidiral za občinskega svetnika na listi LDS,” je dodal.

Jožef Cvetek, upokojeni ravnatelj bohinjske šole, pa še okleva. “Odločitev bo padla v nekaj dneh. Če se bom odločil za kandidaturo, bo to na listi Nove Slovenije,” je pojasnil Cvetek, ki je za župana kandidiral že dvakrat.

Polovično v Soteski

Popravila. Na odseku državne ceste Bled–Soteska delavci podjetja Rafael sanirajo cestni usad, zato je na tem delu polovična zapora, enosmerni promet pa je urejen s semaforjema.

Na Direkciji RS za ceste (DRSC) so pojasnili, da za ureditev usada gradijo 17-metrsko sidrano armiranobetonsko pilotno steno, uredili bodo odvodnjavanje in obnovili 30 metrov vozišča. Podjetje, ki je bilo izbrano na javnem razpisu, bo dela končalo predvidoma še ta mesec, stala pa bodo 110 tisoč evrov.

Denar je zagotovila DRSC, ki letos na območju bohinjske občine načrtuje še preplastitev poškodovanih mest na regionalni cesti Jereka–Jezero.

V ritmih fejst festivala

Bohinj. Organizatorju Turističnemu društvu (TD) Bohinj je uspelo podvojiti lanski obisk, saj se je festivala v treh dneh udeležilo več kot dva tisoč otrok, ki so lahko sodelovali v različnih ustvarjalnih delavnicah in se zabavali ob igricah, predstavah, koncertih, karaokah in nagradnih igrah.

Murskosoboški zavod Vista je s predstavo Pepi ima svoje gnezdo – v njej so nastopili otroci iz občinstva – udeležence prijazno spodbudil k varovanju okolja. (Foto: Renata Škrjanc)

Letošnja novost so bile minute za živali, v katerih so udeleženci festivala v živo spoznavali konje, koze, kače in si ogledali nastop deklice Amadeje s psičko Boro (predstavili sta se tudi na Slovenija ima talent, op. p.), še posebno pa so jih navdušili znani slovenski športniki – člani slovenske biatlonske reprezentance, med njimi svetovna podprvakinja Teja Gregorin, telemark smučar Luka Pintar ter smučarska skakalca Rok Urbanc in Robert Kranjec.

Otrokom so delale družbo tudi bohinjske kravice Fejstke. (Foto: Renata Škrjanc)

Za zdravstveni dom
Njihov obisk je bil tudi dobrodelen, podarili so svoje drese in startne številke. “Lani smo zbirali denar za kirurški oddelek pediatrične klinike in za Fundacijo za pomoč otrokom, letos pa ga bomo namenili za otroški oddelek bohinjskega zdravstvenega doma. Upam, da bomo vsaj tako uspešni kot lani,” je med festivalom za Žurnal24 povedal Jure Sodja, predsednik TD Bohinj in idejni oče največjega gorenjskega poletnega otroškega festivala. Poudaril je, da želijo s festivalom zvabiti otroke v naravo, stran od televizorjev in računalnikov, kjer se lahko ob zabavi tudi kaj koristnega naučijo.

Festival je stal deset tisoč evrov, v raznolikem programu, ki je potekal tri dni od jutra do večera, je sodelovalo več kot 50 nastopajočih.

Plaža pod Triglavom

Odprtje. Ob Vodnem parku Bohinj v Bohinjski Bistrici sta obiskovalcem od danes na voljo nova zunanja bazena in sončna terasa, ki so ju odprli sinoči.

Večji bazen in manjši otroški skupaj merita 200 kvadratnih metrov, v prizidku pa so uredili pokrita prostora z ležalniki in sončno teraso. S to naložbo je investitor podjetje MPM Engineering zaokrožil ponudbo vodnega parka in bistveno povečal ležalne površine. „Nova bazena in terase so namenjeni obiskovalcem in tudi hotelskim gostom, za katere je bilo v vodnem parku premalo prostora, saj smo v deževnih poletnih dneh našteli na dan tudi 600 obiskovalcev. Poleg tega se Bohinjsko jezero ob slabem vremenu hitro ohladi in potrebe ljudi so narekovale zunanja bazena, v katerih bo voda ogrevana,“ je včeraj za Žurnal24 dejal Anže Čokl, direktor Vodnega parka in hotela Park Bohinj.

Kljub krizi nove naložbe
Naložba je stala dva milijona evrov, od tega je 1,5 milijona zagotovil Ribniški razvojni sklad, preostalo pa investitor. V vodnem parku so prenovili restavracijo, kljub novim bazenom pa cene vstopnic ostajajo enake. V hotelu in vodnem parku je 65 redno zaposlenih, Čokl pa je pojasnil, da jih bodo v poletni sezoni začasno zaposlili še okoli sedem.

Vodni park na leto obišče od 70 tisoč do 80 tisoč obiskovalcev, v prihodnje računajo, da jih bo še za deset odstotkov več. Na vprašanje, kako jim kljub gospodarski krizi uspevajo nove naložbe (lani so odprli nov hotel, op. p.) je Čokl odgovoril: “Gre za družinsko podjetje, imamo lastno projektiranje in nadzor, in zelo pazimo, kako ravnamo z denarjem, poleg tega z ekološko naravnanostjo na leto privarčujemo od 40 do 50 odstotkov energije.“

Za ločene počitnice!

“Ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 milijonov do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene,” Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije (Foto: Renata Škrjanc)

“Zimsko sezono v slovenskih zimskih središčih so za en teden skrajšali. To je nedopustno in nepremišljeno,” je združitev zimskih počitnic včeraj komentiral kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Šolsko ministrstvo je z novim pravilnikom o šolskem koledarju v šolskem letu 2010/11 združilo zimske počitnice, kar pomeni, da bi jih imele vse šole v Sloveniji istočasno in ne bi bile več razdeljene v dva tedna.

V gorenjskih turističnih krajih temu odločno nasprotujejo, pismo nestrinjanja pa sta na omenjeno ministrstvo poslala tudi Združenje slovenskih žičničarjev GIZ in Zbornica gorskih centrov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). “To pomeni večjo gnečo na smučiščih, v hotelih in na cestah ter tudi rast cen turističnih proizvodov in odhajanje Slovencev v tujino. Veliko otrok bi bilo tudi prikrajšanih za dejavno preživljanje počitnic,” so utemeljevali svoje nestrinjanje z združitvijo počitnic.

V krizi udaril še pravilnik

V Kranjski Gori ocenjujejo, da bi bili zato ob več kot dva milijona evrov dohodka. “V to so vštete nočitve, prodaja smučarskih vozovnic in zunajpenzionska poraba. Manjši zaslužek ne bi imeli le žičničarji, temveč tudi hoteli, manjši sobodajalci, smučarske šole in gostinski lokali. Ne samo pri nas, velika gospodarska škoda bo povzročena na območju celotne Slovenije,” je poudaril Žerjav, šolskemu ministru Igorju Lukšiču pa predlagal, naj vnovič pretehta predlog.

Temu nasprotujejo tudi v Bohinju, kjer se po besedah Klemena Langusa, direktorja Turizma Bohinj, pridružujejo protestu. “Razočarani smo, da so pravilnik sprejeli brez vsakršne razprave,” je bil ogorčen Langus. Bohinjski župan Franc Kramar pa se je ob tem spraševal, ali in zakaj je to ta čas najpotrebnejši ukrep. “Ne vem, ali bomo s tem rešili gospodarsko krizo, bo pa vsekakor trpelo gospodarstvo,” je dodal.

Predlaga razveljavitev
Na razveljavitev pravilnika računa tudi Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije. “Takega pravilnika ne sprejemamo. Z direktoratom za turizem smo zbrali podatke in ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene, kar je vsekakor neprijazno do domačega gosta,” je poudarila Štravs Podlogarjeva, ki je ministru Lukšiču že predlagala razveljavitev novega pravilnika in ohranitev dozdajšnje prakse počitnic v dveh tednih, ki se je izkazala za dobro.

Olajšanje za jezero

Dobra dva meseca pred predvidenim rokom se je končala gradnja kanalizacijskega omrežja v Ribčevem Lazu, ki skupaj s kanalizacijo v Ukancu zagotavlja čistejše Bohinjsko jezero.

“Vsi veliki onesnaževalci so priključeni na kanalizacijsko omrežje, kar pomeni, da 90 odstotkov odplak ne odteka več v jezero. Nepriključene ostajajo le še počitniške hišice v Ukancu,” je pred dnevi za Žurnal dejal Andrej Sodja, višji svetovalec za komunalno infrastrukturo na Občini Bohinj. V Bohinjsko jezero odplake tako ne odtekajo več niti iz avtokampa v Ukancu niti iz hotelov in centralne pralnice zanje.

Jezero pa ta čas ogrožajo odplake iz koče pri Triglavskih sedmerih jezerih. “Planinsko društvo Ljubljana Matica naj bi še letos začelo graditi čistilno napravo, prav tako Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju pri koči pod Bogatinom,” je povedal Sodja. Po besedah Špele Remec Rekar z Agencije Republike Slovenije za okolje je stanje jezera sicer zelo dobro, saj je med alpskimi jezeri v Evropski uniji uvrščeno med referenčna.

Zgornja dolina izvisela
V Bohinju so do zdaj zgradili dobro tretjino načrtovanega kanalizacijskega omrežja. Da bo zagotovljena stoodstotna razbremenitev jezera, morajo v Ukancu zgraditi še kilometer omrežja.

Gradnja bohinjske kanalizacije je bila predvidena v projektu Gorki. “Računali smo, da bomo dobili devet milijonov evrov, a zaradi zapletov s tem projektom jih bomo dobili le šest. To pomeni, da bomo gradili manjšo čistilno napravo in da je izvisela gradnja kanalizacije v Zgornji dolini; tam bi jo morali zgraditi najpozneje do leta 2015, vendar za to občina nima denarja,” je še dejal Sodja. Od države so za kanalizacijo do zdaj dobili 1,7 milijona evrov, občina pa jih je zagotovila pet. Prav toliko bo stala nova centralna čistilna naprava, ki jo bodo gradili v Bohinjski Bistrici. “Če bomo letos dobili odločbo, bomo začeli čistilno napravo in povezovalni kanal za Spodnjo dolino graditi leta 2011, poskusno pa naj bi začela delovati leta 2013.“

Sedež parka v Bohinj

“To je praznik za Bohinjce! Čas je že bil, da bomo imeli prebivalci v parku prednosti in ne bomo drugorazredni državljani, kajti zavedati se moramo, da ne leži Bohinj v Triglavskem narodnem parku (TNP), pač pa TNP leži v Bohinju,” je petkovo sprejetje novega zakona o TNP komentiral bohinjski župan Franc 
Kramar.

Sedež v petih letih
Bohinjci so z novim zakonom dosegli selitev sedeža parka v Bohinj in dva predstavnika v svetu zavoda TNP. Kramar pričakuje, da bodo sedež dobili najpozneje v petih letih: “Nedopustno je bilo, da je sedež parka zunaj TNP. Lahko bi bil v mladinskem domu v Ribčevem Lazu ali Stari Fužini, kjer namerava zavod TNP graditi informacijsko središče.” Dodal je, da bosta možna tudi umetno zasneževanje in širitev smučišča Vogel. Zakon je sicer po njegovem mnenju zadosti omejevalen glede kapitalskih apetitov, prebivalcem TNP pa prinaša več finančnih spodbud države. Njena udeležba pri infrastrukturi naj bi bila namreč 80-odstotna, za 25 odstotkov več pa bo tudi denarja za razpise.

Vogel čaka še DLN
Novi zakon so podprle vse stranke, zanj pa je v petek glasovalo 71 od 72 poslancev. “Po dolgih 14 letih prizadevanj smo ga končno dobili, kajti zakon iz leta 1981 je bil nesprejemljiv. Mislim, da je kljub 60 prepovedim dober zakon,” je dejal poslanec in bohinjski podžupan Anton Urh.

Zadovoljen je tudi Tomaž Šumi, predsednik uprave Žičnic Vogel Bohinj, ki upa, da bo država v enem letu sprejela še državni lokacijski načrt (DLN) za Vogel: “Upam, da bo DLN razvojno naravnan in bo omogočal umetno zasneževanje ter nove proge in žičnice ter da še nismo zamudili vseh priložnosti za evropski denar.”

Z novim zakonom so večje pristojnosti in obveznosti zavoda TNP, v katerem je 52 zaposlenih, novi zakon pa predvideva deset novih. Direktor zavoda Martin Šolar je povedal, da zakon ni idealen, je pa korak naprej v smislu varstva narave. O selitvi sedeža parka je dejal, da za zdaj nista jasni niti finančna plat selitve niti lokacija. Na vprašanje, ali bodo stavbo na Bledu, kjer je zdaj sedež parka, prodali, je odgovoril: “Tega še ne vem. Dejstvo pa je, da to ni tako preprosto.”

Gorenjska od zdaj bolj varna

“S podpisom pogodbe med sedmimi občinami Zgornje Gorenjske in jeseniškimi poklicnimi gasilci so bila zaključena prizadevanja za skupni nakup gasilskega vozila z vrtljivo dvižno lestvijo,” so sporočili z občine Jesenice in dodali, da bo s to pridobitvijo, vredno 696.476 evrov, izboljšana dodatna požarna varnost.

Z lestvijo, ki doseže višino 42 metrov, bo mogoče doseči vse visoke objekte območja.

Sprejeli pa so tudi dogovor o sodelovanju z gasilskimi društvi na območju Zgornje Gorenjske, na podlagi katerega pričakujejo, da se bo povečala učinkovitost delovanja vseh, ki skrbijo za požarno varnost.

Bazena nared konec junija

Triindvajsetega junija bodo ob Vodnem parku Bohinj odprli zunanja bazena in z novim prizidkom povečali površine, namenjene kopalcem.

Poleg zdajšnjih bazenov jim bosta na voljo velik rekreacijski bazen in bazen za otroke. “V našem parku gre predvsem za družinski turizem, zato temu sledimo s ponudbo. Zdajšnje zmogljivosti parka so bile zaradi dobrega obiska in po odprtju hotela – za hotelske goste je uporaba vodnega parka vključena v ceno – premajhne, saj je bil bazen med počitnicami celo prepoln, zato smo dogradili bazena, sanitarije, tuše, površine za 160 ležalnikov in dodali sončno teraso,” je povedal Boštjan Čokl, direktor družbe MPM Engineering, ki je tudi investitor novih bazenov, ki bosta stala dva milijona evrov.

Bazenska voda za hlajenje
Rekordni obisk v vodnem parku je bil 912 obiskovalcev v enem dnevu, v povprečju pa jih okoli 300 na dan oziroma dobrih 80 tisoč na leto. Tako v vodnem parku kot Park hotelu Bohinj dajejo velik poudarek na ekologijo, zdaj bodo z bazensko vodo hladili lastne naprave za proizvodnjo električne energije.

Drugo leto še dvorana
“S tem smo že skoraj pri koncu našega investicijskega ciklusa, čaka nas le še obnova dvorane v Kulturnem domu Joža Ažmana, kjer bomo uredili sodobno kongresno dvorano. Ta čas pripravljamo dokumentacijo, dela pa bomo začeli prihodnje leto,” je pojasnil Čokl.

Birokracija zavira razvoj

“Občinski prostorski načrti (OPN), ki bi ljudem na teh območjih prinesli možnost za razvoj, so eden od glavnih problemov, kajti zavirajo jih dolgotrajni državni birokratski postopki,” je na včerajšnjem srečanju županov alpskih občin v Bohinju poudaril Milan Kocjan, župan Občine Jezersko.

Opozoril je na pomembnost ohranjanja ravnovesja med varovanjem narave in možnostmi razvoja za prebivalce na območju Alp. “Prizadevamo si omejiti promet v Kamniško-Savinjskih Alpah in ga ustaviti ob Planšarskem jezeru, kjer bi uredili parkirišča, toda dokler ni OPN, se nimamo kaj pogovarjati, nanje pa čakamo že več let,” je kritike županov podkrepil Kocjan.

Da so očitki marsikdaj upravičeni, se je strinjal okoljski minister Roko Žarnić. “Poskrbel bom najprej v hiši (na okoljskem ministrstvu, op. p.), potem pa še pri drugih ministrstvih, da se zadeve uredijo,” je zatrdil.

V Alpah preveč pločevine
Alpske občine pestijo tudi promet in slabe prometne povezave, zato so se na srečanju strinjali, da je nujno spodbujanje javnega prevoza, pri čemer so še posebno izpostavili železnico. “Zavzel se bom za to, da se železniška infrastruktura uredi, zunaj varovanih območij pa naj bi zgradili večja parkirišča,” je dodal Žarnić.

Na območju Alp živi deset milijonov ljudi, na leto pa ima 140 milijonov obiskovalcev. “Alpe so razvojni potencial Evrope, kjer se srečata interes ohranjanja narave in interes trajnostnega razvoja. Če ne bomo ohranjali naravnega okolja, ljudje ne bodo več prihajali, zato je ureditev prometa v alpskih občinah – v Sloveniji jih je 62 – nujna,” je dejal Martin Šolar, direktor zavoda TNP.