“Brez obvoznice bo zastal!”

 “Na Betinu smo še vedno v fazi dogovarjanja in ni jasno, ali nam bo uspelo. Gre za nasprotovanja nekaj lastnikov, ki zahtevajo prestavitev krožišča,” je pred dnevi o odkupih zemljišč za začetek gradnje blejske južne obvoznice povedal Jure Pejanovič z Direkcije RS za ceste (DRSC) in poudaril, da brez odkupljenih zemljišč ne morejo pridobiti gradbenega dovoljenja in začeti gradnje krožišča na Betinskem klancu, ki bi ga že morali graditi.

Lastniki zemljišč zahtevajo prestavitev predvidenega krožišča, kar pa po mnenju projektanta ni mogoče, saj za to ni dovolj prostora, poleg tega bi morali pripraviti tudi nov projekt.

“To pomeni, da bi blejsko zgodbo premaknili za deset let nazaj. Do leta 2013 moramo podpisati izvajalske pogodbe, drugače blejske južne obvoznice ne bo,” je pojasnil Tomaž Willenpart, vodja sektorja za investicije na DRSC. Če v dveh letih ne bodo pridobili gradbenega dovoljenja, bodo evropska sredstva za blejsko obvoznico izgubljena.

“Vsi smo za, ko pa mora čez naša dvorišča, je pa vsega konec,” je težave z odkupi komentiral Willenpart in dodal, da bo država, če bi izgubili evropski denar, težko zbrala 40 milijonov evrov, kolikor bo stala obvoznica.

Dogovor boljši od razlastitve
“Prepričan sem bil, da smo se tudi s štirimi lastniki, ki ne želijo podpisati, že uskladili, a kot kaže, ni tako. Nočem razlastitev in upam, da se bodo vendarle omehčali. V naslednjih dneh se bom še enkrat sestal z njimi, drugega pa občina ne more storiti, saj zemljišča odkupuje država,” je v petek pojasnil blejski župan Janez Fajfar in dodal: “Če zamudimo ta vlak, bo to usodno za razvoj Bleda. Bled bo brez obvoznice zastal!”

Na DRSC in občini upajo, da jim bo uspelo odkupiti zemljišča; z družino Potočnik, lastnico edine hiše, ki jo bodo morali porušiti, pa bodo v kratkem podpisali pogodbo.

Obala od vseh, denar od nikogar

Bled. “Obala je potrebna ureditve in rad bi videl kakšen konkreten projekt. Odvisna je tudi od tega, kako se bo rešilo vprašanje parkiranja, ki Bled obremenjuje prek vseh meja,” je ob nedavnem obisku na Bledu dejal predsednik države Danilo Türk.

Obala Blejskega jezera je zaradi posedanja v zelo slabem stanju. Projekta obnove ni in tudi več milijonov evrov za njeno temeljito obnovo ne. “Po orkanskem vetru leta 1984 ni nihče poskrbel za utrditev opornih zidov in dejstvo je, da je stanje vsako leto slabše. Vendar denarja za projekt nimamo, kajti ta čas sta naša prioriteta obvoznici. Poleg tega občina tudi ni lastnica cele obale, pač pa le tretjinskega dela v Mali in Veliki Zaki ter delov pri Vili Prešeren, Grajskem kopališču, pod Zdraviliškim parkom in na Mlinem, kjer pa poteka denacionalizacijski postopek,” je za Žurnal pojasnil blejski župan Janez Fajfar.

Občina v sklopu projekta ureditve veslaškega centra ureja obalo v Mali in Veliki Zaki, kar bo po besedah direktorja blejske občinske uprave Borisa Maleja stalo dobrih 600 tisoč evrov, nujno pa bi morali obnoviti tudi konzolni pločnik na Mlinem (zanj potrebujejo okoli 70 tisoč evrov), pešpot okrog jezera in pritoke v jezero. “Računamo na evropska sredstva, vendar moramo pred tem pripraviti še projekte, ki bodo stali več sto tisoč evrov,” je pojasnil Malej.

Tri leta za projekt
Do zdaj je bilo pripravljenih že nekaj idejnih zasnov – zadnjo je leta 2007 pripravila projektna skupina Bruto – vendar so vse ostale na papirju. Zdajšnje katastrofalno stanje obale je po mnenju omenjene skupine posledica velikih obremenitev, slabega vzdrževanja in stihijskih posegov.

Stanje vodotokov in priobalnih zemljišč spremlja tudi Agencija RS za okolje, oddelek območja zgornje Save, ki je o poškodbah obale obvestil občino. “Predvsem so potrebne obnova podrtih, popokanih in delno potopljenih podpornih zidov, zamenjava in nadomestitev lesenih pilotov ter stabilizacija obrežnih ureditev,” je povedal Urban Ilc, vodja omenjenega oddelka na okoljskem ministrstvu, in poudaril, da so poškodbe večinoma posledica dotrajanosti materiala in povečane obremenitve zaradi kopalcev.

Ilc je dodal, da je občina do zdaj pridobila le vodno soglasje za ureditev obale v Veliki Zaki. Poleg dejstva, da ni denarja niti za projekt niti za njegovo izvedbo, bo obnova obale dolgotrajna tudi zaradi razpršenega lastništva, saj je njenih lastnikov veliko, med njimi so tudi kmetje, Cerkev in hoteli. “Zavedamo se, da bo občina projekt morala pripraviti, vendar nam prej kot v od dveh do treh letih ne bo uspelo in potem bomo potrebovali tudi soglasja številnih lastnikov. To je dolga zgodba, ki pa jo moramo začeti,” je dejal župan. O dozdajšnjih projektih pa je dejal: “Niso bili uresničljivi.”

”Zdravilo” proti kaosu pripravljeno

Zaradi svetovnega pokala v veslanju, ki bo na Bledu od 27. do 30. maja, bo veljal spremenjen prometni režim, s katerim naj bi se ob dejstvu, da blejski obvoznici še nista zgrajeni, izognili prometnemu kaosu.

Za obiskovalce bo na Rečiški, Kolodvorski in Kidričevi cesti ter Cesti svobode urejen krožni promet, osrednje parkirišče pa bo na travnikih ob Rečiški cesti, od koder bodo na prireditveni prostor vozili avtobusi.

“Pred obratom Lip Bled na Rečici bo urejeno parkiranje za prikolice s čolni in avtobuse, na Veslaški promenadi bo mogoč dostop le do stavbe ribiške družine, Mala Zaka pa bo za obiskovalce zaprta, saj bo namenjena tehničnemu osebju in tekmovalcem,” je za Žurnal24 povedal Boris Sodja, vodja medobčinskega redarstva Bled in Bohinj.

Prometne študije so v glavnem pripravljene, trenutno pa glede tribun ni vse jasno, saj občina gradbenega dovoljenja za rušenje zdajšnjih in gradnjo novih še nima.

Malo omejitev
“Prometni kaos se lahko zgodi le, če vozniki ne bodo upoštevali prometne signalizacije in če bodo obiskovalci želeli priti na prizorišče pol ure pred začetkom tekem. Za domačine bistvenih sprememb ne bo, omejitve bodo veljale le na območjih Župančičeve in Kolodvorske ceste ter naselja v Mali Zaki,” je pojasnil Sodja.

Za red in varnost bo skrbelo 78 rediteljev, štirje občinski redarji in štirje ali več policistov, postavili pa bodo tudi več kot 700 metrov zaščitne ograje. “Če bo organizator upošteval naše nasvete in priporočila, težav ne bi smelo biti,” je poudaril vodja redarstva.

Odkupi jo lahko zavlečejo

Krožišča za blejsko južno obvoznico na Betinskem klancu ne bodo niti zmanjševali niti premaknili s predvidene lokacije, saj bi to prestavilo začetek gradnje za dve do tri leta.

S predvidenim projektom gradnje krožišča so se na torkovi seji strinjali tudi blejski občinski svetniki, kajti če bi želeli ustreči željam nekaterih lastnikov zemljišč ob Ljubljanski cesti, bi morali pripraviti nov lokacijski načrt, kar po besedah Jureta Pejanoviča z Direkcije RS za ceste (DRSC) ne bi le odmaknilo začetka gradnje, pač pa bi s tem tudi izgubili evropski denar. Povedal je še, da naj bi v dveh do treh letih končali odkupe zemljišč in pridobili gradbeno dovoljenje.

Od odkupov je odvisen tudi letošnji začetek gradnje krožišča na Betinu, za katerega ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, občinski svetniki pa so župana Janeza Fajfarja pooblastili, naj DRSC pomaga pri pogajanjih z lastniki zemljišč ob Ljubljanski cesti.

Potočnikovi na Dobe
“Razen enega lastnika ne vidim večjih težav, seveda pa lastniki pričakujejo pošteno odškodnino. Zgradili jim bodo tudi protihrupno zaščito in obvozno cesto za dovoz v krožišče. Vztrajanje pri preprojektiranju krožišča pa pomeni, da obvoznice ne bo,” je za Žurnal24 povedal župan in dodal, da naj bi bil DRSC s Potočnikovimi tik pred podpisom pogodbe. Stanovanjsko hišo družine Potočnik bodo morali zaradi obvoznice porušiti, na Dobjah pa jim bodo zgradili novo.

Za južno obvoznico, ki bo stala 28 milijonov evrov, morajo odkupiti okoli 300 parcel, gradili pa jo bodo v več stopnjah. Državnozborski poslanec Anton Urh je zatrdil, da denar za omenjeno obvoznico je: “Zanjo je v državnem proračunu 25 milijonov evrov. Res je letos na voljo le 218 tisoč evrov in je glavnina predvidena šele leta 2013, vendar če bi se pokazala potreba in bi postopki denimo stekli hitreje, bo država denar zanjo zagotovila z rebalansom.”