Lekarno sta oropala mladeniča

Od 21. aprila, ko naj bi oborožena fanta oropala lekarno, so policisti zbirali obvestila in na podlagi zbranih sledi prišli do 17-letnega in 18-letnega fanta, doma iz Škofje Loke oziroma okolice.

“V preiskavi kaznivega dejanja je bilo potrjeno, da sta zamaskirana in oborožena s pištolo v lekarni uslužbenko nasilno zadržala v objektu ter iz blagajniškega predala vzela vso gotovino, okoli  300  evrov. Pri preiskavi so kriminalisti zasegli oblačila, maskirne kape,  del odtujenega denarja in pištolo, s katero sta dejanje izvršila, za katero pa je bilo ugotovljeno, da ni prava,” so sporočili kriminalisti.

Zoper oba bo podana kazenska ovadba za kaznivo dejanje ropa, za katerega je zagrožena zaporna kazen od treh do petnajstih let zapora.

“Grozno je bilo”
Spomnimo. Konec aprila sta fanta sredi dopoldneva oropala zasebno lekarno na Spodnjem trgu v Škofji Loki. V tistem trenutku je bila v lekarni le prodajalka Janja Kavčič, ki je dejala, da zamaskiranca nista spregovorila niti besede in dodala: “Pošteno sem se ustrašila. Grozno je bilo.”

Kavčičeva je poskušala pobegniti, a jo je ropar zgrabil. “Prerivala sem se in vpila,” je dejala. Ko je v prostor vstopila stranka, sta roparja z manjšo vsoto denarja pobegnila. Policija je takoj sprožila obsežno iskalno akcijo, tudi s helikopterjem.

Nogomet goste zadržal doma

“Svetovno nogometno prvenstvo vsekakor vpliva na slabši obisk, saj so ljudje ostali doma, pričakujemo pa, da se bo po koncu prvenstva zelo povečal,” je za Žurnal24 v torek dejal Nejc Kelbl, vodja kampa Camping Bled.

Kljub temu so z junijsko zasedenostjo zadovoljni, precej slabši pa je bil obisk aprila in maja, saj je bilo gostov tedaj 15 odstotkov manj kot lani. “To je posledica slabega vremena, kar potrjuje podatek, da smo maja namerili 230 litrov padavin na kvadratni meter, lani pa le 80. Računamo na dobra julij in avgust ter da bomo ponovili lansko sezono, v kateri smo imeli skoraj 90 tisoč nočitev in 30 tisoč gostov,” je povedal Kelbl.

Tudi letos računajo na Nizozemce in Nemce, ki jim sledijo Britanci in Italijani, slovenskih gostov pa je le slab odstotek. Da bi jih bilo več, so se lotili akcije Poletna zabava za vso družino v kampu, s katero otroci do 6. leta bivajo brezplačno, družinam pa za pet bivalnih dni šestega podarijo.

Na počitnice v lesen šotor
Sredi julija bodo v kampu, v katerem lahko sprejmejo 1.200 gostov, namestili lesena šotora z ležišči, prihodnje leto pa jih bodo dodali deset in uredili ekovasico. “Pred njimi bodo leseni čebri, v katerih se bodo lahko poleti hladili, pozimi pa greli, kajti s tem želimo podaljšati sezono. Poleg tega ima talno gretje sanitarni objekt,” je dejal Kelbl. Gostje so zadovoljni tudi z obnovljeno plažo, ki jo je uredila občina, v kampu pa so se povezali z nizozemsko agencijo, ki je zakupila 15 velikih šotorov, ki so namenjeni najemu in oddani že za vse poletje.

Umrl je zaradi legionele

“Dobili smo potrditev, da so vzorci hotela Alpina, ki je bil zaprt, pozitivni, tako da hotel do nadaljnjega ostaja zaprt.

Sicer ob odprtju hotelov vedno izvajamo toplotne šoke, doslej pa še nikoli nismo imeli težav. Takoj smo tudi naročili analize vode v ostalih hotelih, kjer pa so bili vsi vzorci negativni,” je za Žurnal24 dejal direktor skupine Hit Alpine Milan Čurin.

Legionela potrjena v 11 vzorcih
Končni izvidi analize vzorcev pitne vode, odvzeti 28. aprila v hotelu Alpina v Kranjski Gori, so potrdili prisotnost bakterij vrste Legionella v vseh 11 analiziranih vzorcih hladne vode, vendar v zelo različnih koncentracijah.

Glede na podano strokovno mnenje je nevarnost za pojav legionele srednje visoka.

Pokojni vzdrževalec hotela je 19. aprila vodji izrazil željo, da gre zaradi slabega počutja domov oziroma k zdravniku.

Kot je za ponedeljkovo izdajo Žurnala24 dejal direktor skupine Hit Alpine Milan Čurin, so jih devet dni pozneje svojci obvestili o smrti moškega v bolnišnici na Golniku.

Je kriva legionela?

Po smrti 44-letnega vzdrževalca, zaposlenega v Hotelu Alpina, so se začele širiti informacije, da naj bi podlegel okužbi z bakterijo legionela.

Hotele so po tragični smrti obiskali inšpektorji, ki so odvzeli vzorce vode, smo izvedeli pri vodstvu skupine Hit Alpinea. Končni izsledki analiz vzorcev, ki jih je odredil zdravstveni inšpektorat, bodo predvidoma znani ta teden. Na zavodu za zdravstveno varstvo so povedali, da so hotelske delavce seznanili s tveganjem okužbe.

Vodstvo pretreseno
Kot je za Žurnal24 povedal direktor skupine Hit Alpinea Milan Čurin, so pretreseni ob smrti cenjenega dolgoletnega sodelavca: “Bil je strokovnjak, čudovit sodelavec, v naši družbi zaposlen zadnjih 17 let, v oddelku za vzdrževanje in logistiko.” Pokojni je 19. aprila neposrednemu vodji izrazil željo, da gre zaradi slabega počutja domov oziroma k zdravniku, je dejal Čurin, devet dni pozneje pa so jih svojci obvestili o njegovi smrti v bolnišnici na Golniku.

Izvajajo ukrepe
“Dejstvo je, da so nas po smrti sodelavca obiskali inšpektorji in vzeli vzorce vode iz vseh naših hotelskih objektov. Končni izsledki analize vzorcev nam niso znani. V družbi sicer redno opravljamo vse potrebne redne preventivne ukrepe, toplotne šoke vodovodne napeljave, mesečne, polletne in letne meritve v vseh hotelskih zmogljivostih, bazenskih kompleksih in gostinskih objektih, ki jih izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Kranj,” je dodal Čurin in poudaril, da do zdaj še niso imeli primera prisotnosti legionele.

Delodajalci nimajo posluha

Kakšne cilje imate kot vodja gorske reševalne zveze?
Najpomembnejše je izboljšanje sodelovanja med društvi in službami na zvezi. Na državni ravni je treba urediti status gorskega in drugih reševalcev v istem sklopu, saj imamo trenutno velike težave, ko moramo zapustiti delovno mesto in oditi na reševalne akcije, še posebno pa na usposabljanja, ki so prav tako nujna.

Delodajalci nimajo posluha, da bi reševalcem pustili na posredovanja, kar po svoje razumem, vendar morajo tudi oni razumeti, da brez gorskih reševalcev ne gre. Pridobiti bo treba tudi več sredstev za delovanje.

Je reševalcev glede na veliko število nesreč dovolj?
Reševalcev je v Sloveniji okoli 600. Številka je zadostna, seveda pa včasih nastanejo problemi, ker se za reševalne akcije zaradi zadržkov na nekem društvu ne more zbrati zadostno število reševalcev.

Takrat na pomoč priskočijo sosednje postaje, kar pa seveda pomeni večje stroške in izgubo časa, ki pa je, to vemo, zelo pomemben.

Razmišljate o ustanovitvi vadbenega centra?
Že kar kako leto ali dve razmišljamo o vzpostavitvi centra, kjer bi se lahko izobraževali, kjer bi bil tudi trenažni center za helikoptersko in stensko reševanje.

To se bo reševalo prek uprave za zaščito in reševanje, pa ne samo za potrebe gorske reševalne službe, temveč tudi za potrebe drugih reševalnih služb.

Število nesreč v gorah je vse večje, lani smo imeli spet nov rekord 400 nesreč, letos pa je bilo že devet mrtvih. Kje so razlogi?
Predvsem v tem, da je v hribih vse več ljudi. Problem je, ker niso izkušeni ter fizično in psihično pripravljeni, prav tako ne poznajo nevarnosti, zato nesreče so in vedno bodo. Imeli smo hudo zimo, zato je bilo samo v snežnih plazovih kar sedem mrtvih, kar je precej več kot prejšnja leta.

Čeprav je bilo snega manj kot lani, se ta zaradi nizkih temperatur ni sprijemal, tako da se je pravilo najmanj treh dni, da se sneg sprime, podaljšalo tudi na več tednov.

Katere so glavne napake planincev?
Srečujemo različne ljudi, od pravih alpinistov in planincev, ki so dobro opremljeni in pripravljeni, do nedeljskih pohodnikov, ki malo iz poguma malo zaradi adrenalina odhajajo na brezpotja, kjer nesreča ne počiva.

Planince opozarjam, naj mislijo na to, da je treba priti še v dolino. Ko so na vrhu, naj razmislijo o tem – tudi pri uživanju alkohola.

V nižinah je že pomlad, v gorah pa so še zimske razmere.
Vse, ki se odpravljajo v visokogorje, opominjam, da je nad 1.600 metri še kar precej snega, zato dereze in cepin niso odveč.

Sneg se bo tam obdržal še kak mesec, po grapah še dlje; zlasti grape so zaradi proženja mokrega težkega snega nevarne. Seveda pa lahko prek noči še vedno zmrzne, zato obstaja možnost zdrsov. Če derez in cepina ne znamo uporabljati, so lahko bolj nevarni kot v pomoč.

Kako zmanjšati število nesreč?
To poskušamo vsako leto z navzočnostjo na terenu ter opozarjanjem na opremo in pripravljenost. Ljudi prepričujemo, naj za ture najamejo vodnika, kaj več se pa niti ne da storiti.

V hribih je vedno več ljudi; ker nimajo denarja za dopust na morju, pogosto odhajajo na različne ture v bližnje gore, na kar pa niso niti pripravljeni niti ne poznajo terena.

“Do steze mimo zakonov”

Lesce. “Če bo vzletelo eno samo letalo, bomo nemudoma obvestili pristojne institucije v Bruslju, da Slovenija ne upošteva lastne zakonodaje. Ne bomo več molčali, tudi pred Evropsko unijo ne!” je bil včeraj za Žurnal24 odločen Miha Zalokar, predsednik Društva gibanja proti širitvi in hrupu letališča Lesce.

Prej in potem (slika spodaj). Lani je bila letališka steza še zelena, gradbena dela so se začela decembra, vendar so jih morali zaradi deževja in snega že po nekaj dneh ustaviti. Prestavitev letališke steze, ki je že asfaltirana, je stala 1,8 milijona evrov. (Foto: Renata Škrjanc)

Pravnomočno, ne dokončno
V društvu opozarjajo, da vzletno-pristajalna steza, ki jo gradijo na leškem letališču, nima pravnomočnega gradbenega dovoljenja in da ga za stezo tudi ne morejo dobiti. “Ne morejo ga dobiti, ker na upravnem sodišču poteka upravni spor, ki so ga sprožile tri stranke v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, zato tudi gradbeno dovoljenje še ni pravnomočno, je pa dokončno, kar pomeni, da investitor gradi na lastno odgovornost,” je pojasnil Zalokar in poudaril, da so šli postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja mimo veljavne zakonodaje. V društvu bodo ob letalski dejavnosti brez izdanega uporabnega dovoljenja obvestili pristojne organe v Bruslju, z omenjenimi nezakonitostmi pa so pred dnevi že seznanili predsednika vlade Boruta Pahorja ter prometno, okoljsko, javnoupravno in pravosodno ministrstvo.

Novo asfaltirano vzletno-pristajalno stezo, dolgo 1.130 in široko 23 metrov, ter 600-metrsko travnato stezo bodo uradno odprli 9. maja, ko bo na leškem letališču tudi srečanje letalcev. (Foto: Renata Škrjanc)

Steza skoraj končana
Direktor letališča Pavel Škofic je očitke društva o nezakonitosti zavrnil in zatrdil, da pri gradnji dosledno upoštevajo zakonodajo. “Odziv društva na gradnjo smo pričakovali, vendar menim, da so v ozadju bolj jesenske volitve kot pa letališče. Iščejo vejice, napakice, vendar kdor dela, tudi greši,” je poudaril Škofic in dodal: “Ko bo letališče dobilo obratovalno dovoljenje, nastanejo pogoji, da bodo uporabniki letališča zaradi morebitnega preprečevanja dejavnosti lahko terjali povračilo škode od tistih, ki bi letenje onemogočali.” Gradnja novih stez, asfaltne in travnate, je v zadnji fazi, po besedah prvega moža letališča bo tehnični prevzem najpozneje v torek.

Kultura pod Kosovo lupo

Komisija za preprečevanje korupcije bo pod drobnogled vzela vodjo kranjske izpostave Javnega sklada kulturnih dejavnosti (JSKD) Vladimirja Brleka. Odzvala se bo na prijavo, je včeraj potrdil predsednik komisije Drago Kos. V njej so obtožbe o pranju in kraji denarja, zlorabi položaja in ponarejanju dokumentov. Brlek v sredo s prijavo ni bil seznanjen, obtožbe pa odločno zavrača.

Konkretni očitki

Za vse imam dokaze, pravi avtor prijave Zvone Oblak. V prijavi proti Brleku navaja, da si je ta prek študentskih napotnic nakazoval denar, naslovnika pa nagradil z desetimi odstotki zneska. Videl naj bi tudi, kako si Brlek prilašča denar od vstopnin, pobranih na prireditvah, in ponareja dokumente. Zameri mu zlorabo položaja, izkoriščanje poslovnih prostorov v zasebne namene, vplivanje na komisije in razdeljevanje finančnih sredstev. Oblak pravi, da je nepravilnosti odkrival v času, ko je kot zaposleni na zvezi kulturnih društev opravil več nalog tudi za JSKD.
 
Včasih sta sodelovala
Brlek je sodelovanje z Oblakom potrdil in dejal, da mu je želel pomagati z dodatnim zaslužkom v času, ko je bil na ZKD zaposlen prek javnih del. “To je grdo, umazano maščevanje brez razloga,” je dodal, napadi nanj pa naj bi trajali že od decembra, ko je Oblaku na ZKD potekla pogodba.

Maščevanje ali resnica
Oblak se strinja, da je prijavo možno razumeti kot maščevanje. V njej namreč odkrito navaja, da za opravljene naloge za JSKD ni dobil ustreznega plačila, medtem ko naj bi si Brlek prek študentskih napotnic izplačeval lepe honorarje. Po drugi strani odločno zatrjuje, da je želel predvsem opozoriti na “Brlekov neprimeren način delovanja, ki škoduje kranjski kulturi”.

Brlekovi kontra očitki
Vodja kranjskega JSKD odgovarja, da je Oblak podal že “kar nekaj prijav na vse možne inšpekcije, ki pa niso ugotovile nikakršnih nepravilnosti pri mojem delu. Inšpektor za delo je celo menil, da bi bilo treba narediti ovadbo zoper krivo prijavo. Vse njegove ovadbe so bile ovržene in niso dosegle njegovega željenega cilja, (zato, op. a.) se je očitno obrnil še na medije,” se brani Brlek. Prizna pa tudi, da je prav Oblaku nakazoval honorar prek sinovih študentskih napotnic. Oblak je to potrdil. “Šestkrat po 150 evrov,” je bil odkrit, zatrdil pa je tudi, da je bilo takih primerov več.

Ni denarja niti za likvidacijo

Likvidacijska upraviteljica Nevena Tea Gorjup je včeraj na zboru delavcev razkrila, da bo vložila predlog za prekinitev postopka likvidacije in začetek postopka stečaja družbe Zvezda, ki smo ga tudi napovedali.

Sredi marca je bil na predlog večinskega lastnika (Make up Workshop) na skupščini sprejet sklep o začetku prostovoljne likvidacije Zvezde, vendar sredstev za terjatve delavcev na podlagi programa presežnih delavcev do 26. aprila ni bilo.

“Počutimo se grozno, 43 ljudi so vrgli na cesto kot smeti,” je za Žurnal24 povedal Janez Podgorelec, predsednik sindikata. “Dobili smo občutek, da je vse le velika igra. Z grožnjo, da bomo v ponedeljek zasedli tovarno, smo sicer izsilili 300 evrov, da bomo lažje preživeli praznike,” je dejal Podgorelec in dodal, da so delavci že najeli odvetnika in se obrnili tudi na Svet gorenjskih sindikatov za pravno podporo.

Razmišljajo tudi o vložitvi tožb proti nekaterim vodilnim. “Lani, ko smo imeli naročila, smo se bojevali, medtem ko so vodilni družbo le izčrpavali, vanjo pa nihče ni vložil niti centa,” je sklenil Podgorelec.

Priljubljena, a crkuje

Članek v Žurnalu24 je le malo ošvrknil problem prizidka na Osnovni šoli (OŠ) Staneta Žagarja Kranj, opozarja bralec. Naštel je vrsto problemov, s katerimi se šola spopada in izrazil skrb, da so obljube predstavnikov mestne uprave o novem prizidku, ki bi odpravil veliko težav, zgolj predvolilne.

Povsem dotrajana delavska baraka iz spornih, zdravju škodljivih materialov, stoji že 30 let in bi jo morali že zdavnaj podreti. Od tu se stališča, kako naprej, precej razlikujejo. Ob pozivih k novogradnji je denimo slišati tudi predloge, naj idejo o novem prizidku opustijo, presežne učence pa preusmerijo na sosednji, modernejši šoli, ki zadnja leta ne zapolnita svojih zmogljivosti.

Večina staršev otrok Žagarjeve šole noče za to niti slišati. Ena od najbolj dotrajanih kranjskih šol je zanimivo tudi med najbolj priljubljenimi. Župan Damijan Perne je do pretiranega vpletanja čustev kritičen.

Preveč so vpisovali

“Kot njen bivši učenec gledam (na Žagarjevo šolo, op. a.) s simpatijami, ne morem pa mimo dejstva, da je v preteklosti vpisovala preveč otrok,” je dejal. “Ne moremo pristati, da se bo na eni šoli povečeval vpis, na drugih pa zmanjševal,” dodaja, kritičen do predsodkov staršev, ki otrok nočejo zaupati šolam v osrčju Planine. “Na vseh šolah se dela enako dobro,” je prepričan Perne.

Prizidek potrebujejo
Ravnateljica Fani Bevk pa meni, da število učencev ni problematično. Opozarila je, da za predpisanih 18 oddelkov – niti z obstoječim prizidkom vred – nimajo dovolj primernih prostorov.

“Najbolj potrebujemo telovadnico,” je presenetila. V novem prizidku bi si želela še šest učilnic za prvo triado. Tako bi se v osrednji stavbi med drugim sprostil prostor za primerno knjižnico, ki je zdaj kar v steklenjaku sredi avle.

Občina misli resno
Vodja občinskega oddelka za družbene zadeve Uroš Korenčan je zatrdil, da misli občina z idejnim projektom za prizidek resno. Zavrnil je razmišljanja, da ga Žagarjeva šola ne bi potrebovala, še posebno, ker bo nanjo vezana tudi nova soseska na Sotočju. Hkrati zaradi novih naselij na Planini tudi popolnitev preostalih dveh šol po njegovem mnenju ne bo več vprašljiva, je pa opozoril, da Žagarjeve šole nikakor ne nameravajo povečevati, pač pa “zagotoviti ustrezne zmogljivosti za v osnovi predviden 18-oddelčni pouk.”

Usoda zavoda za turizem je negotova

Z razpisom za direktorja Zavoda za turizem Preddvor občina ni dobila primernih kandidatov, zato bodo morali znižati kriterije razpisa ali pa zavod ukiniti oziroma ga prenesti na področje občinske uprave.

“V našem interesu je, da se zavod ohrani, saj je dela na področju turizma dovolj – od javnih razpisov, projektov do samega promoviranja občine, zato se moramo na tem področju začeti poklicno udejstvovati,” meni župan Miran Zadnikar. Poleg tega imajo prostore turistično-informacijskega centra, kjer bo zavod deloval, že opremljene.

Težave z gostinci in društvi
“Preddvor je premalo poznan, ker smo premalo naredili na njegovi promociji, infrastrukturi, povsod pešamo, in to samo zaradi kadra. Poleg tega ne moremo na noben način povezati gostincev, vsak dela zase in po svoje,” pojasnjuje Zadnikar. Naloga zavoda bi bila, da gostince poveže in promovira kraj. Težave imajo tudi s turističnimi društvi, ki mislijo, da jim bo zavod konkurenca in da bodo zato dobili manj denarja za delovanje.