Prva predelava sveč pri nas

Slovenci na leto “pridelamo“ okrog 4.500 ton odpadnih sveč. Doslej smo te odpadke večinoma izvažali, od danes naprej pa imamo prvo predelovalnico tovrstnih odpadkov. Na Gorenjskem, v opuščenem objektu nekdanjih Jeseniških mesnin, je družba Interseroh v sodelovanju s podjetjem Plastkom odprla takšen predelovalni obrat. Lahko bi ga že pred meseci, vendar se je zapletlo pri okoljskem ministrstvu.

Čakali na dovoljenje
“Ne na občini, ne na upravni enoti, niti pri sosedih nismo naleteli na nobene zadržke, povsod je pridobitev dovoljenj stekla izredno hitro, zapletlo se je le pri ministrstvu. Kakšni zadržki so bili, ne vem, najbrž zgolj kakšna birokratska stvar,“ pove Mojca Korbar s podjetja Plastkom.

Na dovoljenje so čakali od lanskega septembra do letošnjega maja. Investicijo, težko od 120 do 150 tisoč evrov, so s pomočjo bančnih kreditov v celoti pokrili sami, pričakujejo, da se jim bo povrnila v štirih, petih letih. Nesodelovanja s strani ministrstva ne razumejo tudi zato, ker so z novo linijo zagotovili nova delovna mesta. “Trenutno jih imamo na usposabljanju šest, zagotovo jih bomo zaposlili še enkrat toliko, če ne še več,“ pove Korbarjeva.

Na agenciji za okolje sicer pojasnjujejo, da je Plastkom sam spreminjal zahtevke, zato so morali vloge dopolnjevati. Ko bi marsikateri podjetnik že obupal, so na Jesenicah vendarle dočakali zeleno luč, linijo so uradno namenu predali danes.

V mleto plastiko in vosek
V Sloveniji v primerjavi z ostalimi narodi po približnih ocenah porabimo bistveno več sveč – samo okrog 1. novembra “pridelamo“ 1.500 ton odpadkov nagrobnih sveč. Njihova reciklaža je dokaj enostavna. “Sveče pripeljemo, stresemo na ločitvene trakove, kjer se ločuje steklene, keramične in elektronske sveče. Vse ostalo gre naprej v stroje. Dobimo mlet material plastike, posebej pa se izloči vosek,“ razloži Korbarjeva.

Mleta plastika bo za zdaj večinoma namenjena za izvoz, medtem ko bodo prečiščeni vosek uporabili za nove sveče.

Bojazen, ki ni votla

Obnova. Na strugah v Železnikih so v treh letih po katastrofalnih poplavah naredili premalo, je v pismu zapisala bralka in ošvrknila občinsko upravo. Župan Mihael Prevc se z oceno ne strinja.

Kritika in pohvala
“Kljub denarni pomoči, ki jo je občina dobila, struge ostajajo iste,” piše bralka. Prevc odgovarja, da občina z urejanjem vodototkov sicer nima nič – za struge skrbita agencija za okolje in Vodnogospodarsko podjetje Kranj –, je pa njuno delo pohvalil.

Naredili so veliko
“Če bi bila pred poplavami narejena vsaj četrtina tega, kar je bilo po njih, bi bila škoda bistveno manjša,” ocenjuje. Podobno meni vodja oddelka območja zgornje Save na agenciji za okolje Urban Ilc. Opozarja, da je bilo v sanacijo strug sicer vloženega že veliko denarja in da so sredstva omejena, zato delajo po prioritetah. Dodaja, da vsa letos predvidena dela še niso končana.

Strah še prisoten
Bralka je v pismu izrazila strah predvsem pred morebitno naslednjo povodnjijo. Prevc se negotovosti v mestu zaveda. “Železniki še nikoli niso bili tako lepi kot zdaj, ampak ljudi je upravičeno strah, če bi spet prišel tak val,” pravi in priznava, da bi si tudi sam želel, da bi določene stvari hitreje tekle. Zaradi pomanjkanja denarja se denimo za dve leti podaljšuje obnova infrastrukture, še precej bolj kritična pa se mu zdi počasna priprava državnega prostorskega načrta za zagotavljanje večje poplavne varnosti Železnikov.

Zaščita od zgoraj
“Glede večje pretočnosti se ne da v mestu narediti nič. Nad Železniki je nujna pregrada, da bo voda skozi ozki del tekla bolj nadzorovano,” pomen dokumenta pojasnjuje Prevc. Da bi spodbudil pripravo, je na obisk v Železnike povabil predsednika vlade Boruta Pahorja, ki naj bi obisk že potrdil, Železnike pa bo po nekaterih neuradnih informacijah obiskal sredi maja. Potrdila iz njegovega kabineta včeraj sicer nismo prejeli.

O potoku, ki ga ni

Rekonstrukcija ceste Nemilje–Njivica zamuja že pol leta. Projekt, ki naj bi rešil več perečih težav, zavira birokracija, ki se vrti okrog potoka Nemiljščica. Kdaj jim ga bo uspelo prečkati, ni jasno.

Zdajšnja trasa Nemilje–Njivica že več kot tri desetletja poteka kar čez ozko dvorišče. Prevelik naklon otežuje gospodarsko dejavnost, cestišče je v slabem stanju.

“Glede na zdajšnje standarde so Njivice na nek način odrezane od sveta,” je že pred dvema letoma ob javni razgrnitvi načrtov dejal Filip Bertoncelj, predsednik Krajevne skupnosti Nemilje – Podblica.

Po prvotnih napovedih naj bi bila dela končana septembra lani, toda kranjska mestna uprava še vedno ni pridobila gradbenega dovoljenja.

Stavbna pravica
Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja je soglasje za poseg v območje Nemiljščice.

Ministrstvo za okolje načelno sicer nima nobenih zadržkov, česar se zaveda tudi Upravna enota (UE) Kranj, vendar z izdajo gradbenega dovoljenja ne sme prehitevati. Ministrstvo soglasje namreč pogojuje z ustanovitvijo stavbne pravice.

“Če pogoja ne bi upoštevali, bi bila izdaja dovoljenja nezakonita,” je povedala Olga Jambrek, načelnica UE Kranj.

Potoka sploh ni
Kranjski podžupan Igor Velov je na vprašanje, zakaj niso stavbne pravice pridobili, še preden so vložili zahtevo za gradbeno dovoljenje, pojasnil, da niso vedeli, da pravico sploh potrebujejo.

“Potoka sploh ni; tam je travnik,” je presenetil in dodal, da je struga že 15 let speljana drugje. Je pa res, da v katastru še vedno vijuga po trasi ceste. Da potoka v naravi na predvideni trasi ceste v resnici ni več, je potrdil tudi Bertoncelj. Ta sicer meni, da ni niti prave volje.

“Očitno nismo dovolj pomembni, da bi se občina bolj potrudila,” je bil kritičen v sredo.

Mestna uprava je odgovorila, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči, in da lahko samo čaka ministrstvo za okolje in prostor. “Ministrstvo za okolje in prostor zatrjuje, da gre za dolgotrajen postopek,” se je branila občina.

Ministrstvo nas je z vprašanji o stavbni pravici napotilo na agencijo za okolje, njenega komentarja pa do včeraj zjutraj nismo prejeli.