Gorenjski blog

Plaža pod Triglavom

Odprtje. Ob Vodnem parku Bohinj v Bohinjski Bistrici sta obiskovalcem od danes na voljo nova zunanja bazena in sončna terasa, ki so ju odprli sinoči.

“Tudi pri zunanjih bazenih smo ekološki, kajti vodo bomo ogrevali s toplotno energijo, ki nastaja pri hlajenju hotela in s tem poskrbeli za energetsko varčnost,” pravi Anže Čokl, direktor Vodnega parka in hotela Park Bohinj.

Večji bazen in manjši otroški skupaj merita 200 kvadratnih metrov, v prizidku pa so uredili pokrita prostora z ležalniki in sončno teraso. S to naložbo je investitor podjetje MPM Engineering zaokrožil ponudbo vodnega parka in bistveno povečal ležalne površine. „Nova bazena in terase so namenjeni obiskovalcem in tudi hotelskim gostom, za katere je bilo v vodnem parku premalo prostora, saj smo v deževnih poletnih dneh našteli na dan tudi 600 obiskovalcev. Poleg tega se Bohinjsko jezero ob slabem vremenu hitro ohladi in potrebe ljudi so narekovale zunanja bazena, v katerih bo voda ogrevana,“ je včeraj za Žurnal24 dejal Anže Čokl, direktor Vodnega parka in hotela Park Bohinj.

Kljub krizi nove naložbe
Naložba je stala dva milijona evrov, od tega je 1,5 milijona zagotovil Ribniški razvojni sklad, preostalo pa investitor. V vodnem parku so prenovili restavracijo, kljub novim bazenom pa cene vstopnic ostajajo enake. V hotelu in vodnem parku je 65 redno zaposlenih, Čokl pa je pojasnil, da jih bodo v poletni sezoni začasno zaposlili še okoli sedem.

Vodni park na leto obišče od 70 tisoč do 80 tisoč obiskovalcev, v prihodnje računajo, da jih bo še za deset odstotkov več. Na vprašanje, kako jim kljub gospodarski krizi uspevajo nove naložbe (lani so odprli nov hotel, op. p.) je Čokl odgovoril: “Gre za družinsko podjetje, imamo lastno projektiranje in nadzor, in zelo pazimo, kako ravnamo z denarjem, poleg tega z ekološko naravnanostjo na leto privarčujemo od 40 do 50 odstotkov energije.“

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Nogomet goste zadržal doma

“Svetovno nogometno prvenstvo vsekakor vpliva na slabši obisk, saj so ljudje ostali doma, pričakujemo pa, da se bo po koncu prvenstva zelo povečal,” je za Žurnal24 v torek dejal Nejc Kelbl, vodja kampa Camping Bled.

Kljub temu so z junijsko zasedenostjo zadovoljni, precej slabši pa je bil obisk aprila in maja, saj je bilo gostov tedaj 15 odstotkov manj kot lani. “To je posledica slabega vremena, kar potrjuje podatek, da smo maja namerili 230 litrov padavin na kvadratni meter, lani pa le 80. Računamo na dobra julij in avgust ter da bomo ponovili lansko sezono, v kateri smo imeli skoraj 90 tisoč nočitev in 30 tisoč gostov,” je povedal Kelbl.

Tudi letos računajo na Nizozemce in Nemce, ki jim sledijo Britanci in Italijani, slovenskih gostov pa je le slab odstotek. Da bi jih bilo več, so se lotili akcije Poletna zabava za vso družino v kampu, s katero otroci do 6. leta bivajo brezplačno, družinam pa za pet bivalnih dni šestega podarijo.

Na počitnice v lesen šotor
Sredi julija bodo v kampu, v katerem lahko sprejmejo 1.200 gostov, namestili lesena šotora z ležišči, prihodnje leto pa jih bodo dodali deset in uredili ekovasico. “Pred njimi bodo leseni čebri, v katerih se bodo lahko poleti hladili, pozimi pa greli, kajti s tem želimo podaljšati sezono. Poleg tega ima talno gretje sanitarni objekt,” je dejal Kelbl. Gostje so zadovoljni tudi z obnovljeno plažo, ki jo je uredila občina, v kampu pa so se povezali z nizozemsko agencijo, ki je zakupila 15 velikih šotorov, ki so namenjeni najemu in oddani že za vse poletje.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Za ločene počitnice!

“Ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 milijonov do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene,” Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije (Foto: Renata Škrjanc)

“Zimsko sezono v slovenskih zimskih središčih so za en teden skrajšali. To je nedopustno in nepremišljeno,” je združitev zimskih počitnic včeraj komentiral kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Šolsko ministrstvo je z novim pravilnikom o šolskem koledarju v šolskem letu 2010/11 združilo zimske počitnice, kar pomeni, da bi jih imele vse šole v Sloveniji istočasno in ne bi bile več razdeljene v dva tedna.

V gorenjskih turističnih krajih temu odločno nasprotujejo, pismo nestrinjanja pa sta na omenjeno ministrstvo poslala tudi Združenje slovenskih žičničarjev GIZ in Zbornica gorskih centrov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). “To pomeni večjo gnečo na smučiščih, v hotelih in na cestah ter tudi rast cen turističnih proizvodov in odhajanje Slovencev v tujino. Veliko otrok bi bilo tudi prikrajšanih za dejavno preživljanje počitnic,” so utemeljevali svoje nestrinjanje z združitvijo počitnic.

V krizi udaril še pravilnik

Počitniški infarkt

Turizem. V Zbornici gorskih centrov GZS in Združenju slovenskih žičničarjev GIZ opozarjajo, da bi poenotene počitnice povzročile prometne infarkte do slovenskih turističnih krajev ter nedopustno povečanje dnevnih migracij in pomanjkanje nastanitvenih zmogljivosti v teh krajih. Ugotavljajo, da bi se znatno povečal delež tistih, ki odhajajo na počitnice v tujino – že zdaj zimske počitnice v tujini preživlja približno toliko Slovencev, kolikor se jih nameni v slovenske turistične kraje.

V Kranjski Gori ocenjujejo, da bi bili zato ob več kot dva milijona evrov dohodka. “V to so vštete nočitve, prodaja smučarskih vozovnic in zunajpenzionska poraba. Manjši zaslužek ne bi imeli le žičničarji, temveč tudi hoteli, manjši sobodajalci, smučarske šole in gostinski lokali. Ne samo pri nas, velika gospodarska škoda bo povzročena na območju celotne Slovenije,” je poudaril Žerjav, šolskemu ministru Igorju Lukšiču pa predlagal, naj vnovič pretehta predlog.

Temu nasprotujejo tudi v Bohinju, kjer se po besedah Klemena Langusa, direktorja Turizma Bohinj, pridružujejo protestu. “Razočarani smo, da so pravilnik sprejeli brez vsakršne razprave,” je bil ogorčen Langus. Bohinjski župan Franc Kramar pa se je ob tem spraševal, ali in zakaj je to ta čas najpotrebnejši ukrep. “Ne vem, ali bomo s tem rešili gospodarsko krizo, bo pa vsekakor trpelo gospodarstvo,” je dodal.

Predlaga razveljavitev
Na razveljavitev pravilnika računa tudi Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije. “Takega pravilnika ne sprejemamo. Z direktoratom za turizem smo zbrali podatke in ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene, kar je vsekakor neprijazno do domačega gosta,” je poudarila Štravs Podlogarjeva, ki je ministru Lukšiču že predlagala razveljavitev novega pravilnika in ohranitev dozdajšnje prakse počitnic v dveh tednih, ki se je izkazala za dobro.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Sedmerčki na Bledu

Blejski labodi imajo podmladek, sedem sivih, puhastih mladičkov, ki privabljajo navdušene poglede mimoidočih.

Kot je povedala Vanja Piber iz blejskega turističnega društva, je labodja družina gnezdila na Blejskem otoku, sedmero mladih labodov pa so ta čas edini mladiči na jezeru. “Drugo gnezdo z dvema jajcema je bilo še pod Vilo Zlatorog, vendar smo ju našli v jezeru in se mladiča nista izlegla,” je pojasnila Pibrova.

Število labodov raste
Ta čas je na Blejskem jezeru 13 odraslih labodov in že omenjenih sedem mladičev, ki se bodo do prihodnjega poletja obarvali belo, število labodov pa zadnja leta narašča.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Gorenjski gradovi v svet

Za mehiški kulturni program

Snemanje. Oddajo o slovenskih gradovih in samostanih naj bi snemali do konca meseca.

Produkcijska hiša IQ Producciones pripravlja oddajo za mehiški kulturni program.

Miha Pogačnik je častni občan mesta Kranj.

V gradu Strmol so v četrtek začeli snemati oddajo o slovenskih gradovih in samostanih. Za mehiško produkcijsko hišo IQ Producciones je nabor in vsebino oblikovala Kranjčanka Petra Vencelj.

Mehičanom jo je priporočil slovenski kulturni ambasador, svetovno znani violinist Miha Pogačnik. “Bila sem presenečena, a hkrati počaščena in vesela,” je priznala Vencljeva ob povabilu produkcijske hiše.

Tema ji je pisana na kožo
Mehičani so izbiro lokacij v celoti prepustili njej. “Ko sem osem let predavala umetnostno zgodovino na univerzi za tretje življenjsko obdobje, smo tematiki Gradovi in samostani Slovenije posvetili vse leto. Veliko smo jih tudi obiskali,” je povedala Petra in opozorila, da je ta tematika obdelana tudi v vodniku Gorenjska in v lansko leto izdanem vodniku Slovenija, ki sta na voljo v sedmih jezikih.

Čez tisoč lokacij gradov
Izbor ni bil preprost. V Sloveniji je namreč registriranih krepko čez tisoč lokacij gradov. “Na Gorenjskem bomo predstavili Tuštanj, Brdo, Kamen, Strmol, Khiselstein, pa Škofjeloški grad, seveda blejskega, Mali grad in tudi srednjeveške dneve ob prireditvi Venerina pot,” je naštevala Petra. Posneli bodo tudi osem najbolj znanih slovenskih samostanov. “Kar veliko jabolko grizem,” je dejala Petra in priznala, da je bilo tudi nekaj strahu, če bo zmogla, pa je prav povsod naletela na prijazno besedo in pripravljenost na sodelovanje.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Manjši obisk zaradi obnove

Sedem odstotkov nižji obisk v prvih petih mesecih letos opaža tržiški turistično-promocijski in informacijski center. Podobno pričakujejo nekaj manj turistov tudi poleti. Niso zaskrbljeni. Upad pripisujejo obnovi mestnega jedra, zato razmišljajo, kako bi turiste pritegnili na obrobje.

Privlačno tudi obrobje
“V samem mestnem jedru zaradi gradbenih del pričakujemo nekoliko manj turistov kot lani, zato smo okrepili promocijo zanimivih destinacij zunaj mestnega jedra,” pravi Petra Hladnik in dodaja, da obisk mestnega jedra spodbujajo tudi z organizacijo odmevnih prireditev. Ena od takih bo sobotni festival tržiških bržol.

Novosti
Poleti bodo turistično ponudbo dopolnili z odprtjem razstavno-izobraževalnega središča v Dovžanovi soteski. “Poleg tega smo na podlagi nove turistične identitete Tržiča, ki temelji na zgodovinski povezanosti mesta z maršalom Radetzkyjem, oblikovali nov enodnevni turističen program, ki združuje kulturno in naravno dediščino Tržiča,” razlaga Hladnikova.

Veliko pričakuje tudi od novoustanovljenega zavoda za turizem, ki naj bi dejavneje in bolj tržno naravnano skrbel za razvoj turizma v občini. “Problem Tržiča ostaja majhna ponudba namestitvenih zmogljivosti, zato je kratkoročni razvoj namenjen predvsem izletniškemu turizmu,” sklene Hladnikova.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

V soboto brezplačno na Krvavec

V soboto se začenja poletna sezona, kabinska žičnica za obiskovalce pa bo brezplačna. Od ponedeljka do petka bo na eno uro vozila med 7. in 17. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 8. in 18.

RTC Krvavec je poskrbel tudi za pestro poletno dogajanje: v soboto ob 10. uri bo rekreativna kolesarska dirka za kralja in kraljico Krvavca 2010, popoldne pa bo pri brunarici Sonček cilj kraljevske etape kolesarske Dirke po Sloveniji.

Vodenje po znamenitostih
Vsako soboto ob 10. uri bo organizirano vodenje po planini, ko si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi nedavno odkrito arheološko najdišče. “V prihodnje bi lahko uredili arheološki muzej, ki bi bil zaradi svoje nadmorske višine edinstven v Evropi,” meni Luka Vrančič z RTC Krvavca. Vsako nedeljo ob 15. uri pa bo maša v kapeli Marije Snežne.

 

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Kranj le vmesna postaja

Obisk. Zavod za turizem poleti pričakuje povečanje števila turistov v Kranju. Direktorica Natalija Polenec se opira tako na lanske ugodne kazalnike kot na letošnji obisk. “Definitivno je boljši,” pravi.

Obisk narašča
Kranj. Natalija Polenec se v oceni obiska opira na dva vira, Kranjsko hišo in statistični urad. Kranjska hiša ima letos povprečno skoraj tisoč turistov, lani nekaj več kot 600. Po statističnem uradu pa je Kranj v prvih treh mesecih obiskalo 7.825 turistov, lani v istem času pa 7.118.

Polenčeva računa, da bodo ljudi v Kranj ob prepoznavnih mestnih kulisah spet pritegnile prireditve, kot sta Kranfest in Jazz kamp. Veliko si obeta tudi od novega prizorišča Lunin vrt, ki bo po njenih besedah skrbel za stalnost koncertnega dogajanja. Razkriva tudi, da Zavod za turizem Kranj letos načrtno cilja tudi na goste v sosednjih turističnih središčih, sicer pa meni, da bi morali temeljito spremeniti vlogo gorenjske prestolnice. “Kranj je za obiskovalce večinoma le vmesna točka na poti. Ponudbo in trženje bi bilo treba prilagoditi cilju, da bi postal končna destinacija,” razkriva vizijo.

Najslabše zabava in promet
Anketa je pokazala, da so turisti v Kranju najslabše ocenili možnost zabave in prometno ureditev. Razvidno je tudi, da bi morali okrepiti sodelovanje s turističnimi agencijami, ki bi lahko obisk Kranja uvrstile med svoje destinacije. Sicer pa se Polenčeva nadeja čimprejšnje celostne ureditve mestnega jedra in kanjona Kokre, pogreša še kakšen manjši mestni hotel, več kolesarskih poti na podeželje ter sodoben kamp in prostor za avtodome. “To je zanimiva tržna niša, zlasti za Kranj, ki je lahko dostopen z avtoceste,” sklene.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Državni denar za Dolič

Obnova. Planinsko društvo (PD) Gorje se je prijavilo na razpis za obnovo in posodobitev planinskih postojank, saj so lani le za helikopterske prevoze porabili več kot sto tisoč evrov. Kako uspešni bodo na razpisu, ki ga je objavilo ministrstvo za gospodarstvo, bodo izvedeli 21. junija.

Letos jedilnica in ležišča
V letošnji sezoni nameravajo v na pol podrti koči, ki so jo delno zaščitili s provizorijem, urediti jedilnico in nekaj dodatnih ležišč. “Naša prioriteta je, da to kočo, ki smo jo za silo usposobili, usposobimo do konca, tako da bo dobro služila nam in obiskovalcem, dokler ne bo postavljena nova. To pa lahko traja deset ali 15 let,” je povedala Marica Okršlar iz PD Gorje.

Lokacija nove koče je že znana, stala bo 200 metrov vzhodneje in 80 metrov višje od zdajšnje, kjer bo varna pred plazovi. V pripravi pa je že idejna zasnova videza nove koče.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Bazena nared konec junija

Triindvajsetega junija bodo ob Vodnem parku Bohinj odprli zunanja bazena in z novim prizidkom povečali površine, namenjene kopalcem.

Poleg zdajšnjih bazenov jim bosta na voljo velik rekreacijski bazen in bazen za otroke. “V našem parku gre predvsem za družinski turizem, zato temu sledimo s ponudbo. Zdajšnje zmogljivosti parka so bile zaradi dobrega obiska in po odprtju hotela – za hotelske goste je uporaba vodnega parka vključena v ceno – premajhne, saj je bil bazen med počitnicami celo prepoln, zato smo dogradili bazena, sanitarije, tuše, površine za 160 ležalnikov in dodali sončno teraso,” je povedal Boštjan Čokl, direktor družbe MPM Engineering, ki je tudi investitor novih bazenov, ki bosta stala dva milijona evrov.

Bazenska voda za hlajenje
Rekordni obisk v vodnem parku je bil 912 obiskovalcev v enem dnevu, v povprečju pa jih okoli 300 na dan oziroma dobrih 80 tisoč na leto. Tako v vodnem parku kot Park hotelu Bohinj dajejo velik poudarek na ekologijo, zdaj bodo z bazensko vodo hladili lastne naprave za proizvodnjo električne energije.

Drugo leto še dvorana
“S tem smo že skoraj pri koncu našega investicijskega ciklusa, čaka nas le še obnova dvorane v Kulturnem domu Joža Ažmana, kjer bomo uredili sodobno kongresno dvorano. Ta čas pripravljamo dokumentacijo, dela pa bomo začeli prihodnje leto,” je pojasnil Čokl.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.