Gorenjski blog

Na Kredarici čez noč 25 cm snega

“Trenutno je okoli 20 centimetrov snega. Prej so se temperature malo povečale, tako da se je nekaj snega že stopilo. Ta trenutek imamo 0 stopinj Celzija,” nam pove Dušan Vidmar, oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici. Dom je na višini 2515 metrov, tako da so tovrstnih snežnih metežev vajeni.

“Presenetilo nas sneženje ni. Pri nas je normalno, da vsak mesec enkrat sneg zapade. Tudi avgusta se kdaj zgodil, da zapade 15 centimetrov snega,” pove Vidmar. Številni, ki so rezervirali ležišče v koči, so rezervacijo raje odpovedali. Nekateri pa se vseeno niso dali zlahka.

Nekaj dodatnih informacij o razmerah v gorskem svetu najdete tudi na strani hribi.net: forum Na Triglav? in spletna kamera Triglavskega doma na Kredarici.

Obiskovalci raje ostali kar v koči
“Nekaj obiskovalcev imamo. Predvsem so tujci, ki pač ne odnehajo, če pridejo sem. Slovencev je pa res bolj malo. Nekateri na to niso računali. Za odhod na vrh Triglava zdaj res niso dobre razmere. Sneg je moker in hitro lahko zdrsneš. Višje je morda še več snega. Nič se ne vidi, ker je megla. Tako tudi od naših gostov še nihče ni poskušal iti dol. Zadržujejo se v naši koči in čakajo na izboljšanje,” še pove Vidmar, ki je v koči že deveto leto in je po tem času, kot pravi sam, navajen že vseh vremenskih razmer.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Šobec čaka občino

“Problem je kanalizacija, ki jo mora zgraditi občina, vendar primarni kanal ni med prednostnimi projekti. Brez urejene kanalizacije pa ne moremo uresničiti naših projektov,” je za Žurnal dejal Zlatko Kavčič, predsednik leške krajevne skupnosti in Turističnega društva (TD) Lesce, ki je lastnik Campinga Šobec.

Računajo na več

Zasedenost. V Campingu Šobec so imeli letos 5.500 gostov in 17 tisoč nočitev. Računajo, da bo letošnja sezona za deset odstotkov boljša od lanske, ko so v kampu našteli 18 tisoč gostov in 70 tisoč nočitev.

Zdajšnja trgovina je za kamp s petimi zvezdicami neprimerna, potrebujejo tudi večjo in sodobnejšo restavracijo, novogradnji pa načrtujejo že več let.

Pred tremi desetletji so se odločili za ekoturizem, vendar ga brez urejenega čiščenja odpadnih voda ne morejo v celoti uresničevati.

“Občina mora zgraditi primarni kanal, ker pa ne vemo, kdaj se bo to zgodilo, se z našim projektom tudi ne moremo prijaviti na razpis za evropska sredstva,” je poudaril Kavčič.

Gradnja trgovine in restavracije bo stala najmanj dva milijona evrov, urediti pa želijo tudi hipodrom. Zdajšnje stavbe bodo porušili in zgradili nove hleve, glede steze pa še ni odločeno, ali bo ostala ali jo bodo odstranili.

“Steza ne ustreza mednarodnim tekmam, poleg tega želimo razvijati dresurno in terapevtsko jahanje. Urejanje bo trajalo od pet do deset let, tudi pri tem projektu pa računamo na evropski denar,” je pojasnil.

Turistično naselje Mivka
Na območju Mivke pa naj bi podjetje Intering holding gradilo hotel z 200 sobami, bazene in deset objektov z več kot sto apartmaji, gradnja naj bi stala od 60 do sto milijonov evrov. “Pri tem projektu ne bomo sovlagatelji, upam pa, da bomo dobro sodelovali,” je sklenil Kavčič.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Ne bodo še skakali

Obnova 120-metrske Bloudkove velikanke v Planici, ki se je podrla leta 2001 ter naj bi se začela in končala še letos, se je premaknila v prihodnje leto.

“Začetek del načrtujemo in pripravljamo najpozneje v prvi polovici leta 2011,” so pojasnili na ministrstvu za šolstvo in šport (MŠŠ).

Še avgusta pa je terminski načrt predvideval začetek del na tem objektu maja in zaključek novembra, decembra pa že prve skoke na obnovljeni skakalnici.

Pripravljajo dokumentacijo
Kot so za Žurnal pojasnili na MŠŠ, letos poteka izdelava projektne dokumentacije za Skakalni center Planica in vsi predpisani postopki za koriščenje sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Nordijski center Planica bo končan predvidoma leta 2013, je razložila Katja Pegam z MŠŠ in dodala, da gospodarska kriza ne vpliva na potek priprave projekta: “Za projekt imamo načrtovana sredstva Evropske unije, pri načrtovanju investicije pa smo bili še posebno racionalni in ekonomični.”

Skakalni in tekaški center
Nordijski center Planica. Razdeljen je na dva dela, in sicer na skakalni in tekaški center. Investicijo v skakalni center bodo začeli izvajati predvidoma letos s skakalnicami, vključno s servisnim in spremljajočimi objekti, sledila bodo dela za zasneževanje in osvetlitev, v sklepni fazi leta 2013 pa bodo posodobili še letalnico s spremljajočimi objekti. Tekaški center bodo začeli graditi leta 2011, ta pa vključuje ureditev tekaških prog in centralni informacijski objekt. Predviden zaključek je ravno tako leta 2013.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Privlačen, a težko dostopen

 

360 ur prostovoljnega dela je bilo vloženega v izkopavanja. Šmajdov grad stoji sredi konglomeratne stene skoraj 15 metrov globokega kanjona reke Kokre.

Šmajdov grad je morda sto let starejši, kot so prvotno domnevali, je ena pomembnejših ugotovitev daljše raziskave ljudskega izročila o manj znanem in dobro skritem gradu v Kanjonu Kokre. Jamarsko društvo Carnium je te dni zaključilo izkopavanja

Čemu je služil
Grad naj bi postarale predvsem nekatere najdbe arheoloških izkopavanj, zlasti srebrnik iz leta 1436. Arheolog Draško Josipovič meni, da so ga postavili roparski vitezi, ki so prežali na uporabnike naravnega mostu čez Kokro, šele z začetki turških vpadov na slovensko ozemlje pa je skriti grad dobil danes najbolj priljubljeno funkcijo tabora oziroma skrivališča. To funkcijo je ohranil tudi v času kraljice Marije Terezije, ko so se v njem skrivali fantje, ki so se izogibali služenju vojske. Pred Francozi je služil kot zatočišče tudi rokovnjačem.

Najdb je bilo sicer manj, kot so arheologi pričakovali. Prav tako niso našli legendarnega skrivnega podzemnega prehoda. Vseeno se zdi grad zanimiv za popestritev turistične ponudbe.

Nočejo množičnega obiska
Milan Sagadin s kranjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine se s tem načelno strinja, svari pa pred množičnim obiskom, saj leži grad v še nedotaknjenem naravnem okolju.

Dostop je nevaren
Zadržani do množičnih obiskov so tudi pri mestni upravi in zanimivo – na zavodu za turizem. Strinjajo se namreč z jamarji, da je dostop nevaren. Na kranjski občini zato razmišljajo le o ureditvi pristopa v obliki kolesarske ali pešpoti z britofške strani Kokre.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Omejen dostop

V četrtek ob 17. uri bodo v Preddvoru pred novopostavljeno zapornico ob jezeru Črnava simbolično uprizorili odvoz osebnega vozila s pajkom. Tamkajšnje turistično društvo želi tako opozoriti na nov režim, ki omejuje dostop do jezera z jeklenimi konjički.

Želijo si plažo
Predsednik Turističnega društva Preddvor Brane Likozar pravi, da bi desno do makadamske poti radi uredili plažo. “Želimo vzpostaviti red, da bi ljudje, ki pridejo do jezera, imeli mir in bi ob obali uživali,” razkriva načrte in dodaja, da se je v preteklosti zaradi vozil, ki so jih ljudje pripeljali prav do jezera, pogosto dvigoval prah, za njimi pa so ostajali kupi smeti. Odkar so postavili zapornico, naj bi bilo teh precej manj. Likozar zatrjuje, da so obiskovalci novost večinoma sprejeli toplo, priznava pa, da se pojavljajo tudi pomisleki in kritike.

Kako bo z obiskom
Med zadržanimi do novosti je gostinec Janez Seljak. “Nisem zadovoljen,” pravi. Zapornica namreč vozilom preprečuje neposreden dostop do njegove priljubljene okrepčevalnice na robu jezera. Turistično društvo mu bo sicer izdalo nekaj posebnih dovolilnic za goste, Seljak pa se vseeno boji, da bo promet upadel. “Bomo videli. Če obiskovalci bodo, bo dobro,” poskuša biti razumevajoč, a opozarja tudi na pomanjkanje parkirišč pred zapornico.

Vse več kopalcev
Likozar o dobrem obisku ne dvomi. Optimizem temelji na vse več kopalcih, ki se k jezeru še posebno radi vračajo, odkar so v Novi vasi uredili kanalizacijo in se fekalije ne stekajo več v jezero.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

V ritmih fejst festivala

Bohinj. Organizatorju Turističnemu društvu (TD) Bohinj je uspelo podvojiti lanski obisk, saj se je festivala v treh dneh udeležilo več kot dva tisoč otrok, ki so lahko sodelovali v različnih ustvarjalnih delavnicah in se zabavali ob igricah, predstavah, koncertih, karaokah in nagradnih igrah.

Murskosoboški zavod Vista je s predstavo Pepi ima svoje gnezdo – v njej so nastopili otroci iz občinstva – udeležence prijazno spodbudil k varovanju okolja. (Foto: Renata Škrjanc)

 

Letošnja novost so bile minute za živali, v katerih so udeleženci festivala v živo spoznavali konje, koze, kače in si ogledali nastop deklice Amadeje s psičko Boro (predstavili sta se tudi na Slovenija ima talent, op. p.), še posebno pa so jih navdušili znani slovenski športniki – člani slovenske biatlonske reprezentance, med njimi svetovna podprvakinja Teja Gregorin, telemark smučar Luka Pintar ter smučarska skakalca Rok Urbanc in Robert Kranjec.

Otrokom so delale družbo tudi bohinjske kravice Fejstke. (Foto: Renata Škrjanc)

 

Za zdravstveni dom
Njihov obisk je bil tudi dobrodelen, podarili so svoje drese in startne številke. “Lani smo zbirali denar za kirurški oddelek pediatrične klinike in za Fundacijo za pomoč otrokom, letos pa ga bomo namenili za otroški oddelek bohinjskega zdravstvenega doma. Upam, da bomo vsaj tako uspešni kot lani,” je med festivalom za Žurnal24 povedal Jure Sodja, predsednik TD Bohinj in idejni oče največjega gorenjskega poletnega otroškega festivala. Poudaril je, da želijo s festivalom zvabiti otroke v naravo, stran od televizorjev in računalnikov, kjer se lahko ob zabavi tudi kaj koristnega naučijo.

Festival je stal deset tisoč evrov, v raznolikem programu, ki je potekal tri dni od jutra do večera, je sodelovalo več kot 50 nastopajočih.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Drago ležanje na travi

Kazni za kršitelje. Tisti, ki se bodo sončnim žarkom predajali na mehki travi v blejskem parku pod promenado, tvegajo, da jih občinski redar oglobi za 150 evrov. Enako tudi lastnike psov, ki svojih štirinožnih prijateljev ne bodo imeli na povodcih ali za njimi ne bodo pospravili iztrebkov.

“Parki niso namenjeni sončenju in celotna obala jezera ni kopališče. Kopanje je dovoljeno v Grajskem kopališču, svoje plaže imajo tudi hoteli, v Mali Zaki pa sta kopanje in ribolov prepovedana.

Novega kopalnega režima še ni, kajti čakamo na sprejetje prostorskega načrta, ki pa je odvisno tudi od države. Upam, da nam ga bo uspelo sprejeti do naslednje jeseni, nov kopalni režim pa bi začel veljati leta 2012,” je včeraj za Žurnal24 pojasnil Boris Malej, direktor občinske uprave.

Javni WC pod tribunami
Glede zelenice na Mlinem, ki je med turisti in obiskovalci priljubljen prostor za kopanje, denacionalizacijski postopek med občino in upravičenci še ni končan, zato občina letos tam ne bo postavljala premičnih stranišč.

Po Malejevih besedah se dogovarjajo s skladom kmetijskih zemljišč za zemljišče v Veliki Zaki, kjer bi postavili tako stranišče, javna stranišča pa gradijo tudi pod novimi tribunami. Plažo oziroma travnate površine v Veliki Zaki bo najela družba Sava Hoteli Bled, ki naj bi v naslednjih dneh podpisala pogodbo z občino.

Njeno je makadamsko parkirišče, bila pa so tudi igrala, ki so jih med urejanjem obale odstranili. “Igrala niso bila občinska in jih mi nismo odstranili. Glede kopalnih mest pa: dejstvo je, da mora biti mogoč dostop do obale in jezera, ob tem pa se morajo obiskovalci zavedati, da se na delih obale, ki niso namenjena kopanju, kopajo na lastno odgovornost,” je poudaril Malej.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Hotel Alpina je varen

“Odpravili smo vse pomanjkljivosti in še več, tako da hotel zagotavlja varnost za zaposlene in goste,” je za Žurnal24 povedal direktor Hita Alpinee Miran Čurin.

Prve goste naj bi sprejeli že v petek. Kot smo že poročali, so po odkritju nevarnih koncentracij legionele v celoti prenovili vodovodni sistem v hotelu, saj predpisani ukrepi, toplotni šoki, niso izkoreninili nevarne bakterije.

Prenova je stala okoli sto tisoč evrov, zaradi zaprtja hotela pa so imeli okoli pol milijona evrov izpada dohodka.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Riklijeva vila je izvisela

“Zelo sem razočaran! Pričakoval sem, da bodo pomagali z vsaj nekaj tisoč evri, kajti na Bled vozijo vse pomembneže in z Bledom oglašujejo slovenski turizem,” je zavrnitev vloge za denar za obnovo Riklijeve vile včeraj za Žurnal24 komentiral blejski župan Janez Fajfar.

150 tisoč evrov bo Marka Omana stalo rušenje razpadajoče stavbe.

Poudaril je, da je stavba pomemben kulturni spomenik, “vendar naši argumenti za kulturno ministrstvo očitno niso dovolj”, je dodal. Za Marka Omana, lastnika oziroma zakonitega zastopnika Riklijeve vile, je bila zavrnitev njegove pritožbe na zavrnjeno vlogo za 200 tisoč evrov pričakovana. “Niti prvič niti drugič z vlogo nisem bil uspešen in je pristala na rezervni listi. Vendar me to ne bo odvrnilo od tega, da se bom na razpis, ki bo leta 2011, vnovič prijavil,” je pojasnil Oman.

Igralnica v Riklijevi vili?
Septembra bo začel razpadajočo stavbo rušiti; porušil bo stranska zidova in zadnji zid, sprednjega pa bo ohranil in ustrezno zavaroval. Na vprašanje, kdaj se bo lotil gradnje, je dejal, da datuma še ne more napovedati. “Odvisno je tudi od tega, kdaj bom dobil dovoljenje za apartmaje v Podkorenu, kajti zasluženi denar nameravam porabiti za gradnjo na Bledu (stala bo 1,2 milijona evrov, op. p.).” Poleg tega Oman za Riklijevo vilo išče soinvestitorja ali najemnika. Pogovarjal se je že z vodstvom Casinòja Bled, da bi v vilo preselili igralnico, vendar posebnega zanimanja za to po Omanovih besedah niso pokazali.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Legionela vzela pol milijona evrov

“Čakamo še izsledke analiz, minilo je že deset dni od zadnjega odvzema vzorcev, neuradno pa kaže dobro,” je v četrtek za Žurnal24 povedal direktor družbe Hit Alpinea Miran Čurin.

V ponedeljek pričakujejo izsledke analiz, je pojasnil Čurin, v torek pa obisk zdravstvene inšpekcije. Odprtje hotela so načrtovali že za ta konec tedna, vendar je prestavljeno na prihodnji konec tedna.

Za prenovo sto tisoč
Vse napake so odpravili, je zagotovil Čurin, prenovili so celoten vodovod, namestili sistem za kloriranje vode, zamenjali pipe in povečali pretoke. Celotna investicija v prenovo jih je stala okoli sto tisoč evrov, okvirno pa izpad dohodka zaradi težav z legionelo ocenjujejo na okoli pol milijona evrov.

Spomnimo, hotel Alpina, ki je bil aprila zaradi pomanjkanja gostov zaprt, se je pred odprtjem v začetku maja spopadel s težavami zaradi nevarnih koncentracij bakterij legionele v vodovodnem sistemu, zaradi česar je ostal zaprt.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.