Gorenjski blog

"Z zavlačevanjem uničujejo klub"

Lesce. “Od upravljalca letališča doživljamo žaljiv odnos in smo onemogočeni v naši dejavnosti, saj ne moremo leteti,” je na petkovem odprtju nove letališke steze in srečanju letalcev dejal Andrej Kolar, podpredsednik Aerokluba ALC Lesce.

Slovesno odprtje, ki so ga načrtovali že v začetku maja, a je bilo zaradi zapletov z dovoljenji prestavljeno, tudi v drugo ni minilo brez slabega priokusa. Tokrat zaradi spora med omenjenim klubom in javnim zavodom Alpski letalski center (ALC) Lesce glede vsebine nove pogodbe, ki še ni podpisana, zato 15 letal ostaja na tleh. “Smo edini nekomercialni uporabnik letališča, imamo 300 članov in upravljamo 17 letal. Naši člani, ki se pripravljajo na svetovno prvenstvo, ne morejo trenirati, članom bodo propadla pilotska dovoljenja in ne moremo izvajati šolanja pilotov. Menim, da se z zavlačevanjem načrtno uničuje klub,” je ogorčen poudaril Kolar in dodal, da niso pripravljeni plačevati izgube, ki je posledica neuspešnega poslovanja. Je pa društvo pripravljeno financirati obnovo letaliških objektov.

Več o dogodku si lahko ogledate v galeriji.

O pogodbi na skupščini kluba
Da je jabolko spora v denarju, je potrdil tudi direktor letališča Pavel Škofic. “Aeroklub ne plačuje izgube, pač pa gre za plačilo 12 tisoč evrov za najem zemljišč in hangarja. Mislim, da so klubski pogajalci malo zašli v svojih pričakovanjih. Če nekaterim vzpostavljanje reda na letališču ni všeč, si bodo morali poiskati drugega,” je povedal.

Radovljiški župan Janko S. Stušek pa je ob tem pojasnil, da za omenjeni klub ni sporno plačilo 12 tisoč evrov, pač pa plačilo letalskih tarif. Aeroklub bo o novi pogodbi v naslednjih dneh razpravljal na skupščini, in kot je dejal župan: “Če bo volja in pripravljenost, bi bil spor lahko rešen v 14 dneh.”

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

13 let od grozljive tragedije

Jani Kokalj, Mitja Brajnik, Luka Karničar, Rado Markič in Boris Mlekuž so se tako kot ostali reševalci in letalci 10. junija 1997 udeležili vaje pred začetkom pestre poletne sezone. Za izvajanje vaje dviga reševalca letalca in ponesrečenca v helikopterski reševalni vreči z jeklenico in vitlom v helikopter je bilo določeno nevarno sidrišče v severni steni Turske gore.

V spomin na to tragično nesrečo reševalci in policija vsako leto organizirajo spominsko slovesnost. Nekateri reševalci in sorodniki treh ponesrečenih so se na Okrešelj odpravili že v soboto, policisti gredo danes.

Fotografije sobotnega pohoda reševalcev in ponesrečencev si lahko ogledate v galeriji.

Dva reševalca letalca, ki sta izvajala vajo reševalec- ponesrečeni, so s sidrišča v steni s pomočjo jeklenice in vitla v helikopterju dvignili v helikopter. V trenutku nesreče so bili na sidrišču vsi. Dva so z vitlom dvigali v  helikopter, a zaradi povezave, ki je ostala med helikopterjem in sidriščem, je helikopter odtrgal s sidrišča tudi vseh pet reševalcev letalcev. Vrvica ni vzdržala teže petih reševalcev, ki so padli v globino.

Na nesrečo ne bodo pozabili
“Še vedno mislimo na to. Tudi sklad Okrešelj za pomoč otrokom še deluje. V tem letu dajemo štipendije šestim otrokom in to je ena od oblik pomoči. Tega se spominjamo ne samo kot na tragedijo ampak tudi kot dogodek, iz katerega smo se marsikaj naučili,” pravi Dušan Polajnar iz Gorske reševalne zveze in tako naveže na burne dogodke znotraj te organizacije, ki so sledili po nesreči. Številni funkcionarji in reševalci so se namreč sprli, niso vedeli, “kdo pije in kdo plača”, krivca za tragičen dogodek niso znali določiti…

Sklad Okrešelj. Zaživel je leta 1998 na pobudo reševalcev. Otrokom osnovnošolcem pomagajo z enkratno letno denarno pomočjo, srednješolci in študentje pa dobivajo mesečne štipendije.

“Počakali smo do volitev leta 1998. Takrat sem jaz postal nov načelnik in stvari smo zapeljali tako, da smo stopili preko teh razprtij. Začeli smo zopet dihati z gorsko rševalno službo. Pomembno je bilo, da smo šli v konkretno delo, da se nismo zapletali okrog nesreče,” pravi Polajnar.

Nekateri si niso opomogli
O dogodkih “po Okrešlju” je v knjigi Tragedija v Turski gori pisal tudi eden od reševalcev, ki je bil takrat z nesrečnimi kolegi na vaji, Iztok Tomazin.

Za GRZS je bila to najhujša nesreča v tedaj 85– letni zgodovini. Brez očetov je ostalo 13 otrok.

Nekateri reševalci si od tega niso opomogli in so se raje posvetili družinam, je zapisal v knjigi.

“Zaradi različnih dejavnikov jih kar nekaj ni bilo več tako aktivnih ali pa so prenehali z reševanjem. A število ni bilo tako veliko, za to so se odločili posamezniki,” pravi Polajnar.

 

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Izkušen himalajec padel v smrt

“Pogrešanega planinca, ki je bil na poti čez Krpin proti Begunjščici, smo našli mrtvega v jutranjih urah. Po naših predvidevanjih je padel čez steno v prepad,” nam je zatrdil načelnik GRS Radovljica Toni Smolej.

“Očitno je imel izredno smolo, saj gre za izjemno izkušenega planinca, tudi himalajca,” še dodaja Smolej.

Iskalna akcija pogrešanega planinca se je sicer začela v torek ob 20.35. Petdesetletnik je v jutranjih urah odšel na Krpin pri Begunjah na Gorenjskem v občini Radovljica in se do večernih ur ni vrnil domov.

Aktivirani so bili reševalci Postaje GRS Radovljica in Gorska reševalna zveza Slovenije z vodniki lavinskih psov ter preiskali poti v okolici slapu pod Jamskim vrhom. Pogrešanega do 24. ure niso našli, zato so iskalno akcijo prekinili. Vnovič so začeli iskati v jutranjih urah. Planinčevo truplo so našli v dolini Drage nekaj po sedmi uri zjutraj.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

S štiristo jurji bi Triglavu šlo

Kranj. Novopečeni nogometni prvoligaš Triglav bi moral za prihodnjo sezono zbrati vsaj 400 tisoč evrov, če želi enakovredno meriti moči z ostalimi moštvi, je v ponedeljek na seji ocenil upravni odbor kluba.

Naša prednost je, da imamo precej lastnih igralcev.

Igor Velov, predsednik kluba

Po mnenju predsednika Igorja Velova se s takim zneskom kranjski nogometaši še lahko spustijo v boj za obstanek.

“Štiristo tisoč evrov je še vedno pol manj, kot znašajo najnižji proračuni ostalih prvoligašev v prvi ligi,” je opozoril Velov, vseeno prepričan, da lahko finančni zaostanek za konkurenti nadoknadijo z lastnimi močmi.

Že sodniki stanejo
Denar. Triglav bi prihodnjo sezono potreboval 70 tisoč evrov za tekmovalne stroške in strokovni štab, 330 tisoč evrov bi namenil za ekipo. Honorar glavnega sodnika na srečanje znaša brez davka 255 evrov, pomočnikov 125, rezervnega pa 100.

Sponzorji zadržani
Velov se zaveda, da tudi oblikovanje tako težkega proračuna v času gospodarske krize ne bo mačji kašelj in da bo veliko odvisno od interesa gospodarstva. Možnost, da bi občina dodatno podprla prvoligaša je Velov, kot podžupan, zavrnil, od kranjskih podjetij, ki smo jih povprašali, pa se je včeraj odzvala le Sava, ki naj bi tudi letos financirala predvsem zdravniške preglede mladih nogometašev. Merkur, Iskratel, Iskraemeco, Gorenjska banka in Gorenjska borzna posredniška družba, se na naše poizvedovanje niso odzvali.

Trener še ni znan
Mimogrede, klub se v teh dneh odloča tudi o trenerju. V igri naj bi bila po navedbah Velova dva, o imenih včeraj dopoldne ni hotel govoriti, povedal je le, da bo odločitev padla do konca tedna.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Lovci še zadnjič smučali pod Skuto

Tekmovanje na nadmorski višini 2000 metrov poteka že 17 let, do zdaj pa se ga je udeležilo 2000 članov lovskih organizacij. Smučarsko tekmovanje pod severnimi ostenji Grintavcev- Skute, Rink, Štruce in Dolgega hrbta pod Savinjskim sedlom je svojevrsten test vzdržljivosti v t.i. naravnem, prvobitnem okolju. Lovci so se tako tudi poslovili od zimske sezone, kar so ostali smučarji storili že v začetku aprila.

Do leta 1987 je bil to praktično smučarski poligon za reprezentanco naših legendarnih smučarjev: Križaj, Strel, Benedik, Frank… To je bila zlata generacija, ki si je tu priborila te kondicijsko- smučarske sposobnosti.

Franc Ekar o ledeniku pod Skuto

Ne gre le za lov
Zasluge za to, da se lovci in drugi vsako leto vračajo pod Skuto, nosi dolgoletni član lovskega društva Jezersko, Franc Ekar. “Čeprav sem že v letih, sem danes tudi sam odsmučal svoje. Zadovoljen sem, da se je to tekmovanje obneslo. Pri lovstvu namreč ne gre samo za izvajanje lova, temveč tudi za dobre medsebojne odnose, varovanje okolja in podobno,” nam je sporočil potem, ko so vsi udeleženci prispeli v cilj.

Izjemna izkušnja v čudovitem ambientu
Na ledeniku pod Skuto je bilo tako v ospredju druženje lovskih družin, poudari Ekar: “Tekmovalnost je sekundarnega pomena. Vsi se radi tudi pomerimo, koliko imamo kondicije in predvsem volje- do tekmovalnega prizorišča moramo namreč priti peš, nato pa nas šele čaka spust po progi. To je izjemna izkušnja v čudovitem ambientu.”

Najmlajši star 6 let, najstarejši čez 80
Tekmovanje je uspešno zaključilo 99 udeležencev. “Med drugim Jože Rade iz Predgrada, ki je star čez 80 let in nam je vsem dokazal, da se da poldrug kilometer dolgo zahtevno progo premagati tudi pri teh letih. Med najmlajšimi je bil denimo 6-letni sin Dava Karničarja, ki je bil predtekmovalec,” še pove Ekar, sicer tudi bivši predsednik Planinske zveze Slovenije.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Blejec, ki trenira Španca

Tenis. Trener moškega tenisa David Lenar z Bleda si utrjuje sloves v tujini. Že dva tedna živi v Barceloni in vadi z 22-letnim španskim upom Guillermom Olasom. Še pred kratkim je vadil z Blažem Kavčičem, članom kranjskega Triglava, ki se je letos skupaj z Gregorjem Žemljo prebil v 2. krog odprtega teniškega prvenstva Francije.

David Lenar. Trener. Osemindvajsetletnik, ki prihaja z Bleda, je nekdanji mladinski državni reprezentant. Teniški trener je že sedem let, od tega večino časa v teniškem klubu Triglav. Bil je sparingpartner Tini Pisnik, Katarini Srebotnik in več kot eno leto Patty Schnyder.

Kako ste začeli sodelovati z Olasom?
Poznali smo se že prej, s turnirjev. Slišal je, da s Kavčičem končujeva sodelovanje, me poklical, opozoril, da trenutno nima trenerja, in prosil za pomoč. Sem njegov individualni trener, pomagam pa mu tudi pri kondicijski pripravi.

Zakaj tujina?
Za mojo nadaljnjo trenersko pot je bila odločitev za odhod v tujino najprimernejša zaradi več razlogov: novih, mednarodnih izkušenj, sodelovanja s španskimi trenerji, ki veljajo za boljše, pa tudi zaradi sodelovanja z igralcem, ki lahko napreduje. Trenutno je 244. na ATP-lestvici, torej nekoliko višje, kot je bil Kavčič, ko sva z njim začela sodelovati. Kavčič je bil takrat uvrščen okoli 280. mesta.

Zakaj sta prekinila s Kavčičem?
Za razhod je bilo krivih nekaj stvari. Po letu in pol sodelovanja je bil kljub Blaževim izvrstnim rezultatom čas za spremembo.

Doma ni bilo nobene priložnosti?
Po prekinitvi s Kavčičem sem imel kar nekaj ponudb iz Slovenije in tujine, med katerimi so bile nekatere finančno celo veliko privlačnejše. Denar v tem primeru zagotovo ni bil najpomembnejši. Preprosto je delo s Špancem po mojem mnenju idealna priložnost za nadgradnjo mojih izkušenj in trenerskega znanja.

Delo s Špancem je po mojem mnenju idealna priložnost za nadgradnjo mojih izkušenj in trenerskega znanja.

David Lenar

Koliko zaslužite?
Kot že rečeno, denar ni bil najpomembnejši dejavnik, zaslužim pa kar solidno. Dogovor je tudi tak, da z njegovim napredkom in dobrimi rezultati moja plača narašča.

Kakšni so vaši cilji?
V enem letu naj bi napredoval med 150 najboljših igralcev na lestvici ATP.

Imate kaj domotožja?
Prvih nekaj dni pred odhodom me je malo stiskalo, vendar predvsem zato, ker sem zapuščal družino. S starši in sestro se zelo dobro razumem. Sama selitev pa mi ni povzročala težav. Lani sem bil s Kavčičem več kot dve tretjini leta zdoma, tako da z daljšo odsotnostjo od doma po navadi nimam težav. Tudi negotovosti ni. Če pa me kdaj prime domotožje, je Barcelona od Slovenije na srečo z letalom oddaljena samo dve uri. Linije so redne.

Kako se počutite v Barceloni?
Nad Barcelono in načinom življenja tukaj sem navdušen.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Bled prevzel Kolaković

Odbojka. Kot novi trener odbojkarjev Bleda je bil včeraj predstavljen Igor Kolaković. Srbski strokovnjak je z ACH podpisal dvoletno pogodbo, bo pa še vedno opravljal tudi funkcijo selektorja državne izbrane vrste Srbije.

“Pomembno zmagovati”
Glenn Hoag je Kolakoviću s četrtim mestom v Ligi prvakov postavil visoko letvico, a se 45-letni Srb s tem ne obremenjuje: “Moja filozofija je, da ni pomembno le sodelovati, ampak tudi zmagovati, kar bom poskušal prenesti tudi na igralce. Če imate cilje razporejene na A, B in C ter sanjate o cilju C, potem nikoli ne boste prišli do cilja A, torej na vrh,” je visoke klubske ambicije za sezono 2010/11 napovedal tvorec preporoda srbske reprezentančne odbojke.

Pajenk v tujino
Kader. Moštvo ACH zapušča Alen Pajenk, čigar kakovost so opazili tuji klubi. Za zdaj je kot edina okrepitev omenjen 205 centimetrov visok Američan Ryan Ammermanm, ki je do zdaj igral pri švedskem Hylte Volley.

 

Po ženinih stopinjah
Priimek Kolaković slovenskemu športnemu prostoru ni tuj, saj je Igorjeva žena v sezoni 2003/04 s Krimom osvojila Ligo prvakov. “Sandra je imela z Ljubljano zelo pozitivno izkušnjo, in to je bilo zame seveda dobro priporočilo. Upam, da bo imelo moštvo Bleda podobne zmagovalne lastnosti kot takratni Krim,” je ženin vpliv opisal Kolaković, ki ima s srbsko reprezentanco dogovorjeno sodelovanje vse do leta 2012. Zelo spoštovan strateg pojasnjuje svojo odločitev: “Pogodba z zvezo vsebuje klavzulo, ki mi dovoljuje opravljanje trenerske funkcije v enem izmed velikih evropskih klubov. Zaradi podobne mentalitete in bližine sem se na koncu odločil za Bled.”

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

KŠŠ ODBOJKA NA MIVKI

KŠŠ-jevci!!!
TUDI LETOS ŠPILAMO BEACH VOLEY, ŠVICAMO, ZABIJAMO, DAJEMO HUDE SERVISE, SE MEČEMO V MIVKO IN SE MAMO FAJN NA KŠŠ ODBOJKI NA MIVKI!

KDAJ: VSAK TOREK in ČETRTEK od 18.00-20.00

KJE: ZA DVORANO PODEN

KOK: JA ZA člane ĐABE!

tko d …..SE VIDMO!!!

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: KŠŠ - klub škofjeloških študentov.

Jelenov klanec bo določil zmagovalca

 

Konec tedna bo v gorenjski prestolnici 43. kolesarska dirka za Veliko nagrado Kranja. Lanski naslov bodo branili domači kolesarji, tudi letos pa bo zmagovalca bržkone odločil legendarni Jelenov klanec.

Brez klanca ne gre
“Jelenov klanec bo,” je morda najpomembnejšo novico pred letošnjo izvedbo razkril predsednik organizacijskega odbora Franc Hvasti. Ob vznožju legendarnega vzpona, ki je tesal zmagovalce, sicer že dlje časa potekajo gradbena dela, zato so organizatorji dirke razmišljali o rezervnih scenarijih, vendar pa bodo izvajalci del cestišče za dirko usposobili.

Ob Jelenu tudi Bašelj
Start sobotne dirke bo ob 13. uri. Ob Jelenovem klancu čaka kolesarje na 177 kilometrov dolgi preizkušnji še sedem vzponov na Bašelj, do katerega bodo zaradi zanimivosti organizirali tudi avtobusni prevoz. Prijavljenih je 20 ekip.

Sobotni veliki nagradi bo sledila tudi tradicionalna nedeljska dirka Po ulicah Kranja.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Dovoljenje dva dni pred zavesljajem

“Jutri (danes, op. p.) pričakujemo uporabno dovoljenje za sodniški stolp, saj so odpravljene vse pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri tehničnem pregledu pretekli teden,” je včeraj za Žurnal24 zatrdil Boris Malej, direktor blejske občinske uprave.

Pri rušitvi starih tribun bomo morali paziti na cesto nad tribunami, da ne bi prišlo do njenega posutja.

Dušan Kralj, delovodja Kovinar Gradnje

Dodal je, da so dela na stolpu končana in da ni nobenih ovir za tekmo svetovnega veslaškega pokala, ki bo na Bledu od četrtka do nedelje, na njem pa bo nastopilo okrog 700 tekmovalcev s celega sveta.

Tudi ureditev veslaškega centra v Mali Zaki je končana, v Veliki Zaki pa v teh dneh postavljajo montažne tribune begunjskega Elana, saj občini ni uspelo pridobiti vseh zemljišč za gradnjo novih, večjih tribun.

Slovenske barve
Tekmovalci:
- dvojni četverec: Gašper Fistravec, Luka in Jan Špik ter Andraž Krek

- četverec: Tomaž, Žiga in Miha Pirih ter Rok Kolander

- dvojni dvojec – lahki veslači: Matevž Malešič in Jure Cvet.

Postavili bodo začasne z okoli 500 sedeži, po koncu tekme, predvidoma v ponedeljek, pa bodo delavci podjetja Kovinar Gradnje začeli rušiti stare betonske tribune. “V celoti jih bomo porušili in zgradili enako velike nove, sprememba bo le ta, da bodo sanitarije po novem pod tribunami. Gradnjo bomo končali v dveh mesecih, sicer pa smo vsa dela v veslaškem centru opravili v roku,“ je povedal Dušan Kralj, delovodja podjetja Kovinar Gradnje.

Partizanska bo prevozna
Gradnja veslaškega centra bo stala 4,2 milijona evrov, od tega sodniški stolp 400 tisoč evrov, nove tribune pa 500 tisoč evrov. V času pokala bo na Bledu veljal drugačen prometni režim, urejen bo krožni promet, na Seliški cesti pa večje parkirišče za obiskovalce. Malej je dejal, da bodo do četrtka asfaltirali cesto na Rečici, prevozna pa bo tudi Partizanska cesta, ki je zaradi gradnje kanalizacije zaprta.

“Ceste še ne bomo asfaltirali, prevozna bo makadamska, kajti arheologi še niso zaključili dela. Nadaljevali bodo po končanem pokalu v ponedeljek in če ne bo novih najdišč, bodo dela na tej cesti končana v enem tednu, drugače pa v enem mesecu,” je še pojasnil Malej.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.