Gorenjski blog

Ne bodo še skakali

Obnova 120-metrske Bloudkove velikanke v Planici, ki se je podrla leta 2001 ter naj bi se začela in končala še letos, se je premaknila v prihodnje leto.

“Začetek del načrtujemo in pripravljamo najpozneje v prvi polovici leta 2011,” so pojasnili na ministrstvu za šolstvo in šport (MŠŠ).

Še avgusta pa je terminski načrt predvideval začetek del na tem objektu maja in zaključek novembra, decembra pa že prve skoke na obnovljeni skakalnici.

Pripravljajo dokumentacijo
Kot so za Žurnal pojasnili na MŠŠ, letos poteka izdelava projektne dokumentacije za Skakalni center Planica in vsi predpisani postopki za koriščenje sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Nordijski center Planica bo končan predvidoma leta 2013, je razložila Katja Pegam z MŠŠ in dodala, da gospodarska kriza ne vpliva na potek priprave projekta: “Za projekt imamo načrtovana sredstva Evropske unije, pri načrtovanju investicije pa smo bili še posebno racionalni in ekonomični.”

Skakalni in tekaški center
Nordijski center Planica. Razdeljen je na dva dela, in sicer na skakalni in tekaški center. Investicijo v skakalni center bodo začeli izvajati predvidoma letos s skakalnicami, vključno s servisnim in spremljajočimi objekti, sledila bodo dela za zasneževanje in osvetlitev, v sklepni fazi leta 2013 pa bodo posodobili še letalnico s spremljajočimi objekti. Tekaški center bodo začeli graditi leta 2011, ta pa vključuje ureditev tekaških prog in centralni informacijski objekt. Predviden zaključek je ravno tako leta 2013.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Kalvarija do olajšanja

Gorenjska v soboto po 13. uri nima dežurne zobozdravstvene službe, opozarja Maja Plementaš iz Tržiča. S hudimi bolečinami je prejšnjo soboto preživela nekajurno kalvarijo.

Gorenjska ni v mreži
Plementaševo je zob začel boleti okrog 18. ure. Najprej je preverila, kje na Gorenjskem naj bi bil takrat najbližji dežurni zobozdravnik, a je spoznala, da ga ni.

Nujna zobozdravstvena pomoč

Prihodnje leto. Podatki o nujni zobozdravstveni pomoči v Ljubljani in ceniku so na http://www.zd-lj.si.

Do 30 ljudi poišče pomoč sobotne dežurne zobozdravstvene službe v Kranju.

1. 4. 2011 naj bi bila po pričakovanju direktorja OZG Jožeta Veternika regija vključena v mrežo dežurnih zobozdravstvenih ambulant.

Na MZ je v preteklosti prevladalo stališče, da je za urgentne primere s področja stomatologije dovolj blizu Klinika v Ljubljani.

Direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG) Jože Veternik je to potrdil. Še več, opozoril je, da regija nima dežurnega zobarja niti v nedeljo niti med prazniki. “Ni vključena v mrežo dežurnih služb,” je pojasnil in dodal, da je sobotno dopoldansko dežurstvo v Kranju pravzaprav plod lastne režije OZG.

Neprijetna avantura
Ker je Plementaševa neuspešno klicala tudi več kot 30 gorenjskih privatnikov, se je odpravila na Metelkovo v Ljubljano. “Tam pa zopet šok,” podoživlja občutke.

Dežurni zobozdravnik v Ljubljani med 16. in 21. uro ne dela, izvedela pa je tudi, da oskrba ni brezplačna in da pacienti drugih občin plačajo več kot Ljubljančani, kar se ji zdi diskriminatorno.

Vseeno je počakala in bila sicer z delom zobozdravnice zadovoljna. “Takoj sem začutila olajšanje. To pa se zmanjšalo takoj, ko mi je sestra dala račun za 91,3 evra,” se spominja.

Nadstandard
Plementaševi se zdi sramotno, da je edina delujoča dežurna zobna ambulanta v nočnem času zasebna.

Na spletni strani Zdravstvenega doma Ljubljana opozarjajo, da gre za nadstandard. “Kar pomeni, da ne spada med pravice obveznega zdravstvenega zavarovanja in je tako samoplačniška,” pišejo. Priložen imajo tudi cenik.

Kaj pa Gorenjska
Veternik pričakuje, da bo Gorenjska vključena v mrežo dežurnih zobnih ambulant prihodnje leto. Ministrstvu za zdravje (MZ) je v ta namen pred kratkim posredoval pobudo, prejel naj bi tudi neformalno zagotovilo, da se bo to zgodilo.

Na MZ so v četrtek sprejetje pobude potrdili. Možnosti niso izključili, se jim pa zdi zdi smiselno, glede na dobro razvito mrežo, premisliti, koliko dežurnih zobnih ambulant in kje res potrebujemo.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Moški še oklevajo

“Na to ne bom odgovoril, saj se še nisem odločil. Odločitev je odvisna tudi od mojega zdravja,” je včeraj na vprašanje, ali bo jeseni vnovič kandidiral za župana, odgovoril bohinjski župan Franc Kramar.

Zaradi zdravstvenih težav, ki jih ima v zadnjem letu, o odločitvi za kandidaturo za četrti županski mandat še tehta. Če se bo odločil zanjo, je dejal, razlog ne bo v političnih ambicijah, temveč v želji, da dokonča nekatere razvojne projekte za Bohinj.

V nasprotju z županom pa je o kandidaturi že odločena Marija Ogrin, občinska svetnica, arheologinja, ki dela kot vodja oddelka Muzeji v Bohinju. Kandidirala bo s podporo Slovenske demokratske stranke. “Želim, da bi občini uspelo pridobiti več evropskega denarja,” je poudarila Ogrinova.

Cvetkova odločitev kmalu
V javnosti se omenjajo tudi imena občinskih svetnikov Jožefa Cvetka in Dušana Vučka ter podžupana Antona Urha. Zadnji govorice v celoti zavrača, saj jeseni ne bo kandidiral.

“To me ne zanima. Bom pa podprl zdajšnjega župana, če bo kandidiral,” je bil kratek Urh. Za župansko funkcijo se ne bo potegoval niti Vučko, kajti kot pravi, vso svojo energijo usmerja v službo (na notranjem ministrstvu, op. p). “Bom pa verjetno vnovič kandidiral za občinskega svetnika na listi LDS,” je dodal.

Jožef Cvetek, upokojeni ravnatelj bohinjske šole, pa še okleva. “Odločitev bo padla v nekaj dneh. Če se bom odločil za kandidaturo, bo to na listi Nove Slovenije,” je pojasnil Cvetek, ki je za župana kandidiral že dvakrat.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Privlačen, a težko dostopen

 

360 ur prostovoljnega dela je bilo vloženega v izkopavanja. Šmajdov grad stoji sredi konglomeratne stene skoraj 15 metrov globokega kanjona reke Kokre.

Šmajdov grad je morda sto let starejši, kot so prvotno domnevali, je ena pomembnejših ugotovitev daljše raziskave ljudskega izročila o manj znanem in dobro skritem gradu v Kanjonu Kokre. Jamarsko društvo Carnium je te dni zaključilo izkopavanja

Čemu je služil
Grad naj bi postarale predvsem nekatere najdbe arheoloških izkopavanj, zlasti srebrnik iz leta 1436. Arheolog Draško Josipovič meni, da so ga postavili roparski vitezi, ki so prežali na uporabnike naravnega mostu čez Kokro, šele z začetki turških vpadov na slovensko ozemlje pa je skriti grad dobil danes najbolj priljubljeno funkcijo tabora oziroma skrivališča. To funkcijo je ohranil tudi v času kraljice Marije Terezije, ko so se v njem skrivali fantje, ki so se izogibali služenju vojske. Pred Francozi je služil kot zatočišče tudi rokovnjačem.

Najdb je bilo sicer manj, kot so arheologi pričakovali. Prav tako niso našli legendarnega skrivnega podzemnega prehoda. Vseeno se zdi grad zanimiv za popestritev turistične ponudbe.

Nočejo množičnega obiska
Milan Sagadin s kranjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine se s tem načelno strinja, svari pa pred množičnim obiskom, saj leži grad v še nedotaknjenem naravnem okolju.

Dostop je nevaren
Zadržani do množičnih obiskov so tudi pri mestni upravi in zanimivo – na zavodu za turizem. Strinjajo se namreč z jamarji, da je dostop nevaren. Na kranjski občini zato razmišljajo le o ureditvi pristopa v obliki kolesarske ali pešpoti z britofške strani Kokre.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Omejen dostop

V četrtek ob 17. uri bodo v Preddvoru pred novopostavljeno zapornico ob jezeru Črnava simbolično uprizorili odvoz osebnega vozila s pajkom. Tamkajšnje turistično društvo želi tako opozoriti na nov režim, ki omejuje dostop do jezera z jeklenimi konjički.

Želijo si plažo
Predsednik Turističnega društva Preddvor Brane Likozar pravi, da bi desno do makadamske poti radi uredili plažo. “Želimo vzpostaviti red, da bi ljudje, ki pridejo do jezera, imeli mir in bi ob obali uživali,” razkriva načrte in dodaja, da se je v preteklosti zaradi vozil, ki so jih ljudje pripeljali prav do jezera, pogosto dvigoval prah, za njimi pa so ostajali kupi smeti. Odkar so postavili zapornico, naj bi bilo teh precej manj. Likozar zatrjuje, da so obiskovalci novost večinoma sprejeli toplo, priznava pa, da se pojavljajo tudi pomisleki in kritike.

Kako bo z obiskom
Med zadržanimi do novosti je gostinec Janez Seljak. “Nisem zadovoljen,” pravi. Zapornica namreč vozilom preprečuje neposreden dostop do njegove priljubljene okrepčevalnice na robu jezera. Turistično društvo mu bo sicer izdalo nekaj posebnih dovolilnic za goste, Seljak pa se vseeno boji, da bo promet upadel. “Bomo videli. Če obiskovalci bodo, bo dobro,” poskuša biti razumevajoč, a opozarja tudi na pomanjkanje parkirišč pred zapornico.

Vse več kopalcev
Likozar o dobrem obisku ne dvomi. Optimizem temelji na vse več kopalcih, ki se k jezeru še posebno radi vračajo, odkar so v Novi vasi uredili kanalizacijo in se fekalije ne stekajo več v jezero.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Valilnica virtuozov

 Kranj bo sredi avgusta že sedmič v znamenju jazz kampa. “Namenjen je profesionalnim in amaterskim glasbenikom,” pravita organizatorja Primož in Gregor Grašič. Šolnina znaša 200 evrov, vstopnin za koncerte ne bo.

Predavatelji bodo pianist Emil Spanyi, tolkalec Christophe Bras, kitarist Primož Grašič, saksofonist Heinz Von Hermann, pevka Ines Reiger, vibrafonist Boško Petrovič, trombonist Matjaž Mikuletič, kontrabasist Aleš Avbelj, trobentač Lasse Lindgren in kitarist Dave Goodman.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Od zavoda ne 
pričakuje veliko

Gorazd Maržič, 35-letni Kranjčan, je eden od več kot sto delavcev, ki jih je v Iskraemecu zajel letošnji val odpuščanj. V teh dneh mu poteče odpovedni rok, nove službe še ni našel.

“Odpovedni rok mi poteče 18. julija,” z rahlo negotovostjo pove Maržič. Odpovedi se še vedno spominja z grenkobo. “Nisem je pričakoval, nenazadnje se je Iskraemeco pred državo zavezal, da ne bo odpuščal,” pravi Maržič in doda: “Resda sem bil na čakanju, ampak naj bi aprila spet začel delati.” Grenak priokus poglablja tudi birokratska neobčutljivost, zaradi katere je, kot meni, ostal brez višje odpravnine. “Mesec in pol mi je zmanjkal za 15 let delovne dobe, s katero bi dobil vsaj tisoč evrov več,” ocenjuje.

Medtem je skušal poiskati novo službo. “Zanimal sem se prek poznanstev. Če jih nimaš, je nula,” razlaga. Našel ni še nič, delno krivi tudi poletni čas in odsotnost ljudi. Od zavoda za zaposlovanje ne pričakuje čudežev. “Pošteno povedano, od zavoda ne pričakujem veliko. Težko, da bodo kaj našli. Če se sam ne pomudiš, ni nič,” pojasnjuje.

Ohranja optimizem
Maržič na prihodnost ne gleda ravnodušno. “Malo me je že strah, verjamem pa, da se bom znašel. Po izobrazbi sem živilec, ampak če sem se v Iskraemecu izučil elektronike in bil kontrolor končnih izdelkov, pomeni, da sem prilagodljiv in se hitro priučim,” ohranja optimizem. Črne misli odganja tudi s hobijem. Je namreč nogometni trener.

Kaj pravi zavod
Kranjski zavod za zaposlovanje smo včeraj povprašali, kakšne so možnosti za zaposlitev odpuščenih v Iskraemecu, koliko ljudi se je letos prijavilo na zavod in koliko jih je našlo novo službo, vendar včeraj odgovorov nismo prejeli.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Drnča pred prisilko

“Težko je, saj plače zamujajo. Dolgujejo nam del aprilske in majsko plačo. Veliko jih je že odšlo. Tisti, ki ostajamo, moramo najti še kakšno delo za zraven, da lahko plačamo položnice,“ so včeraj za Žurnal24 povedali zaposleni v hotelu Drnča v Dvorski vasi, ki so zaman čakali na sestanek z novim direktorjem Miho Živcem.

Dočakali ga nismo niti novinarji, je pa Živec v sporočilu za javnost zapisal, da v družbi Predence pričakujejo, da bo sodišče v kratkem sprejelo odločitev o začetku postopka prisilne poravnave.”Osnovni cilj je, da bi v postopku prisilne poravnave v čim večjem deležu dosegli poplačilo upnikov ter zagotovili obstoj in razvoj Hotela Drnča,“ je še zapisal.

Šest največjih upnikov družbe Predence, ki je zgradilo hotel, je namreč postalo lastnik te družbe, največji med njimi je novomeško podjetje Neo dom ladjedelništvo, iz katerega je tudi novi direktor. O tem, kakšen status ima nekdanji lastnik Predenca, podjetje Izolacija Kepic Milana Kepica pa Helena Vokič, vodja trženja v družbi Predence, ni želela govoriti. “O tem nimam nobene informacije,“ je bila kratka.

Tudi občinski dolžnik

Tega ne bi komentiral. Imeli smo šest ponudb, a je bila Kepiceva najugodnejša.

Janko S. Stušek, radovljiški župan, na vprašanje, ali se je občina uštela pri izbiri podjetja Izolacija Kepic

Živec naj bi se danes sestal s 16 zaposlenimi, zagristi pa bo moral v še eno kislo jabolko, saj ima družba Predence blokiran račun. Še ta teden naj bi se z Živcem sestal tudi radovljiški župan Janko S. Stušek.

“Predence nam dolguje dobrih 56 tisoč evrov, za to vsoto smo vložili izvršbo in zavarovali občinski denar,“ je dejal župan. Po Stuškovih besedah bi bil za kompleks Drnča najslabši stečaj, o 120-metrskem odseku obvozne ceste, ki jo morajo še zgraditi pa je dejal: “Upam, da bo zgrajena čim prej, z novimi lastniki pa se moramo dogovoriti glede plačila izgradnje.“

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Žareči karneval Ejti Štih na razstavi

Bled. Blejka, ki že skoraj tri desetletja živi in ustvarja v Santa Cruzu de la Sierri v Boliviji, je tokratni obisk domačega kraja združila z razstavo.

“Razstavljati na Bledu, v domačem kraju, je zame še posebej čustveno doživetje. S Karnevalom želim Slovencem skozi izrazitost barv predstaviti pomemben del tamkajšnje kulture. Na ljubljanski akademiji so nas učili, da moramo uporabljati belo in črno, morda še malo rjave, potem pa človek skozi ustvarjanje najde svojo pot, saj menim, da moraš slikati to, kar nosiš v sebi in kar vidiš okrog sebe,” je Štihova dejala na petkovem odprtju razstave.

Do zdaj je imela okoli 60 samostojnih razstav ter več skupinskih v Boliviji, Sloveniji, Franciji, na Portugalskem in v Španiji, da pa so njene slike prava eksplozija tropskega ekspresionizma in barvitih emocij, pa so se strinjali tudi številni obiskovalci, ki so do zadnjega mesta napolnili blejsko galerijo.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Polovično v Soteski

Popravila. Na odseku državne ceste Bled–Soteska delavci podjetja Rafael sanirajo cestni usad, zato je na tem delu polovična zapora, enosmerni promet pa je urejen s semaforjema.

Na Direkciji RS za ceste (DRSC) so pojasnili, da za ureditev usada gradijo 17-metrsko sidrano armiranobetonsko pilotno steno, uredili bodo odvodnjavanje in obnovili 30 metrov vozišča. Podjetje, ki je bilo izbrano na javnem razpisu, bo dela končalo predvidoma še ta mesec, stala pa bodo 110 tisoč evrov.

Denar je zagotovila DRSC, ki letos na območju bohinjske občine načrtuje še preplastitev poškodovanih mest na regionalni cesti Jereka–Jezero.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.