Gorenjski blog

Sporni zračniki

Sporno. “Zakaj moramo Dimnikarstvu Dovrtel plačati pregled navadnih zračnikov?” se sprašuje Miro Roblek, zastopnik stanovalcev bloka v Bistrici pri Tržiču. Ker v bloku ni dimnikov in dimovodov, je prepričan, da ta dela niso potrebna. Simon Dovrtel očitke zavrača. Meni, da so stanovalci nepoučeni, in se sklicuje na pravilnik.

21. člen četrtega poglavja pravilnika o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pravi, da je treba zračnike za prezračevanje prostorov, v katerih ni kurilnih naprav in v katerih je izmenjava zraka na osnovi naravnega ali umetnega obtoka, očistiti, če je bilo ob rednem letnem pregledu ugotovljeno, da je čiščenje potrebno.

Nekaj novega
“Stanovalci smo tu nastanjeni že 39 let in teh del do zdaj ni izvajal še nihče,” opozarja Roblek in pojasni, da imajo dimovodne naprave v sosednji stavbi. Sprašuje se, ali državo res skrbi, kako so stanovanja prezračena, ali gre zgolj za pobiranje denarja. Ker del niso naročili, se boji, “da bo nekdo pozvonil, prišel odpirat okna, da bo stanovanja prezračil, in to tudi zaračunal”, je bil hudomušen.

Ljudje ne vedo
“Ljudje ne vedo, da vzdrževanje zračnikov spada med dimnikarske storitve,” odgovarja Dovrtel. “Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov to jasno opredeljuje,” pravi. Da se zračniki enkrat na leto pregledujejo in po potrebi čistijo, po njegovem zahteva tudi stanovanjski zakon. “To bi upravniki morali vedeti in so dolžni tudi zagotavljati,” je odločen.

Zakaj smiselno
Dovrtel sicer še pouči, da je vloga zračnikov v časih varčevanja z energijo, ko so stavbe vse bolj zatesnjene, vse bolj pomembna. “V tujini se celo razkužujejo,” zatrjuje in dodaja, da so v Nemčiji na podlagi študije ugotovili, da se številne alergije in pljučne bolezni pojavijo prav zaradi preslabe prezračenosti stavb.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Blejski otok: mediacija neuspešna

Že dlje časa sta država in Cerkev poskušali rešiti vprašanje lastništva Blejskega otoka, kot kaže, ne preveč uspešno.

Nadškofija Ljubljana obžaluje, da se postopek ni končal z uspešno medsebojno poravnavo in da bo moralo o zadevi odločati sodišče. Več informacij ne moremo posredovati, ker sam postopek mediacije zavezuje k molčečnosti o obojestranskih pogajalskih stališčih.

Nadškofija Ljubljana

Mediatorka Mirjana Kranjčevič, ki za pojasnila ni dosegljiva, in pravni zastopnik blejske župnije sta danes zaključila postopek pod naslovom Sporazum o zaključku postopka pred Evropskim sodiščem za varstvo človekovih pravic in s tem končanju odprtih vprašanj denacionalizacijskega postopka vračanja nepremičnin Blejskega otoka in gospodarjenja.

Ljubljanska nadškofija je ob tem izrazila obžalovanje, da ni prišlo do poravnave med državo in Cerkvijo ter da bo zdaj odločilo sodišče. Kot je znano, je prejšnja vlada z župnijo Bled sklenila sporazum, po katerem je župnija v brezplačen najem za 45 let prejela tri objekte na otoku. Nova vlada pa temu nasprotuje, zato so lani vložili tožbo. Sodišče je predlagalo mediacijo, ki je trajala slabe tri mesece – a zadeva bo v končni fazi vseeno znova pristala na sodišču.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

“Letos res začnem”

“Danes bom oddal pritožbo oziroma nestrinjanje z odločbo ministrstva, saj menim, da je bila moja vloga neupravičeno zavrnjena,” je včeraj za Žurnal24 dejal Mark Oman, lastnik oziroma zakoniti zastopnik Riklijeve vile.

Na razpisu kulturnega ministrstva, na katerega je prispelo 210 vlog, je bila njegova vloga zavrnjena tudi v drugem poskusu, saj je zbrala le 12 točk od 15, kolikor bi jih najmanj morala.

Zdraviliški objekt

Vila Rikli. Leta 1992 je bila razglašena za kulturni in zgodovinski spomenik.

Pred tremi leti je Občina Bled sprejela spremembo prostorskega akta in tako omogočila Marku Omanu, da je še istega leta pridobil gradbeno dovoljenje.

Pri merilih o pomembnosti spomenika in povezanosti z drugimi razvojnimi projekti je prejela nič točk.

“Nad tem sem resnično začuden, kajti ne razumem, zakaj se, če je vila nepomembna, javnost tako zelo zanima zanjo in zgraža. Zavrnjena ni bila le vloga za gradbena, temveč tudi za restavratorska dela,” je poudaril Oman.

Ministrstvo ni reklo zadnje
Za obnovo Riklijeve vile, ki bo stala 1,2 milijona evrov, ima rezerviranega pol milijona evrov.

“Zagotavljam vam, da bom vilo obnovil. Če dobim državni denar, v enem letu, sicer pa v več fazah: letos bom porušil zadnji del hiše in streho, sprednjo steno pa pustil, in zagotovil varnost stavbe. Deset let sem si prizadeval pridobiti vse papirje, zato bi bilo povsem nelogično, da načrtovanega ne bi uresničil,” je pojasnil.

Jutri se bo sestal z blejskim županom Janezom Fajfarjem, da dorečeta, kdaj bi – zaradi turistične sezone – lahko začel gradnjo.

Na kulturnem ministrstvu pa smo včeraj izvedeli, da Oman vlogi ni priložil dokazil, da namerava vilo vključiti v turistične projekte.

Strokovna komisija zato dopušča možnost, da bi njegova vloga ob predložitvi dokazil lahko dobila dodatne točke, potrebujejo pa še mnenje zavoda za varstvo kulturne dediščine.

“Pred tem komisija ne more zavzeti dokončnega mnenja,” so zapisali v svojem odgovoru, kar pomeni, da bodo vlogo za Vilo Rikli še obravnavali.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Nov nakelski vrtec leta 2011

Dva oddelka vrtca bo občina prihodnje šolsko leto najverjetneje uredila v matični osnovni šoli v Naklem in podružnični v Dupljah.

Tako se bo odzvala na povečan vpis in pomanjkanje prostora, hkrati pa že pripravlja razpis za gradnjo novega vrtca.

Stara želja

Prostor. V Naklem o novem vrtcu razmišljajo že pet let. Toliko je namreč minilo od sprememb prostorskih dokumentov.

Začasno v šolo
V Naklem prihodnje šolsko leto primanjkuje prostora za nekaj več kot 30 otrok, selitev dveh oddelkov v šoli pa bo po besedah vodje oddelka za okolje in prostor Ivana Fica začasna.

Nov vrtec naj bi namreč nasproti doma upokojencev zrasel že naslednje leto.

Konec meseca razpis
“Razmišljamo o dveh variantah, klasični in montažni gradnji,” je dejal Fic in dodal, da se bodo odločili na podlagi razpisa, za katerega te dni pripravljajo ustrezno dokumentacijo.

Nared naj bi bila konec meseca. Ob ceni bo pri sprejemanju odločitve pomembna tudi energetska učinkovitost ponujenega objekta.

Verižna reakcija
Nov vrtec ni nujen zgolj zaradi pomanjkanja prostora. Obstoječi je namreč po zdajšnjih normativih komaj še primeren za vzgojno varstvo, investiciji v prid pa govori še en argument.

Z novim vrtcem se bo lahko preselila tudi občinska uprava, ki trenutno za najem svojih prostorov namenja 30 tisoč evrov na leto.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Struževo bi rešilo stisko

Z adaptacijo objekta v Struževem bi lahko kranjska mestna uprava zagotovila manjkajoče zmogljivosti v kranjskih vrtcih v naslednjem šolskem letu. V nekdanji trgovini, kjer je zdaj skladišče, je prostora za dva oddelka. Skrbi povzroča zagotovitev finančnih sredstev.

Adaptacija objekta

• 170 tisoč evrov bi stala adaptacija objekta v Struževem za potrebe vrtca.

• 331 tisoč evrov je kranjska občina v zagotovitev desetih dodatnih oddelkov vložila lani.

V prid adaptaciji v Struževem govori kar nekaj dejavnikov. Po zadnjih ocenah v vrtcih manjka prostora še za približno 30 kranjskih otrok, kar bi z dvema oddelkoma skorajda pokrili. Hkrati je ta del Kranja z vrtci slabo pokrit, na Zlatem polju in v Struževem ga sploh nimajo, po drugi strani pa je samo v Struževem okrog 50 otrok, ki izpolnjujejo pogoje za vpis. “Starši trenutno vozijo otroke po celem Kranju,” je opozoril predsednik krajevne skupnosti Uroš Pleša.

Občina za, vendar …
Adaptacija objekta v Struževem mika tudi občino. “Zdi se realna, pa tudi idealna rešitev,” meni kranjski podžupan Igor Velov. V obnovo se vseeno noče zaleteti. “Ni bila predvidena v proračunu,” pravi in pojasnjuje, da si v času gospodarske krize ne želi nepremišljeno nalagati bremen in zapasti v nelikvidnost. To ne pomeni, da v Kranju od ideje odstopajo.

Kako naprej
Velov je napovedal, da bodo proračun v naslednjih dneh natančno proučili in poskušali zagotoviti denar, vodja oddelka za družbene zadeve Uroš Korenčan pa je ocenil, da bi v primeru hitre odločitve vrtec v Struževem septembra lahko odprl vrata.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Obnova po koncu pouka

Dve fazi. “Prenova osnovne šole (OŠ) Josipa Vandota je letos največja investicija v Kranjski Gori. Glede na leta, ki jih je OŠ že preživela, je skrajni čas, da se lotimo obnove,” je ob včerajšnjem podpisu 755 tisoč evrov vredne pogodbe za prvo fazo obnove šole povedal kranjskogorski župan Jure Žerjav.

OŠ Josipa Vandota
Kranjska Gora. Šola je bila zgrajena leta 1970. Obiskujejo jo otroci iz Rateč, Podkorena, Kranjske Gore, Loga, Gozda – Martuljka in Srednjega Vrha.

Na razpisu za izvedbo del, ki vsebujejo ureditev učilnic, garderob in sanitarij južnega in vzhodnega dela OŠ, zamenjavo strojnih in elektronapeljav, tlakov, strehe ter fasade, je bilo izbrano jeseniško podjetje Kovinar gradnje. Dela na šoli bodo začeli takoj po koncu pouka, saj morajo biti dokončana do 23. avgusta.

Starši na pomoč pri selitvi
“Sama organizacija dela pred začetkom obnove bo zahtevna, saj bo treba učilnice izprazniti, pri čemer nam bodo pomagali tudi učenci. Največji zalogaj je knjižnica, zato smo na svetu staršev zaprosili tudi za njihovo pomoč, na kar so se z veseljem odzvali,” je dodala ravnateljica Cvetka Pavlovčič. Prihodnje leto bo druga faza prenove telovadnice in pomožnih prostorov, kuhinje, kletnih prostorov, zgradili pa bodo tudi nove prostore za oddelek vrtca ter novo knjižnico z multimedijsko učilnico.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Nižje cene razburjajo

Pocenitev vozovnic mestnega potniškega prometa nas je udarila po žepih, v teh dneh opozarja vse več zaposlenih v kranjskih podjetjih. Ker je od cene mestnega potniškega prometa odvisen izračun nadomestila za prihod na delo, znaša razlika pri posamezniku tudi 30 in več evrov na mesec. Čeprav imajo največ koristi delodajalci, očitki letijo predvsem na občino – ta se jih odločno brani.

Zakaj pocenitev
Subvencija. Vozovnice so se maja pocenile na račun nove subvencije, s katero želi Mestna občina Kranj oživiti mestni potniški promet, pritegniti ljudi na avtobuse, zmanjšati promet in potrebo po parkiriščih ter prispevati k manjšemu onesnaževanju ozračja. Občina mestnemu potniškemu prometu namenja 450 tisoč evrov.

Kranjski podžupan Igor Velov tudi sam ugotavlja, da zaposleni pocenitev dojemajo, “kot da jih je občina prikrajšala za zaslužek”, vendar pa je opozoril, da občina na višine plač v podjetjih ne more vplivati. “Mi nismo znižali cene vozovnic, da bi koristili podjetjem,” je vztrajal Velov, direktor mestne uprave Aleš Sladojevič pa je dejal, da je povezovanje vprašanja nadomestila za prevoz na delo s cenovno politiko mestnega potniškega prometa nesmiselno. “Kaj bi se zgodilo, če bi cene občutno povišali?” se je vprašal, spomnil pa je tudi, da je ponekod v Sloveniji mestni potniški prevoz celo zastonj.

Stvar sindikatov
Velov je ob tem prepričan, da bi morali vprašanje višine nadomestila za prihod na delo reševati sindikati. Sindikalist večjega kranjskega podjetja se z njim očitno strinja. “Nadomestila za prevoz in prehrano za marsikoga predstavljajo pomemben del prihodka, zato je vprašanje zelo občutljivo,” je opozoril. Ker vodstvo v to še ni dregnilo, ni želel biti imenovan in dvigovati prahu, je pa napovedal, da bo sindikat morebitnemu znižanju nadomestila za prevoz na delo odločno nasprotoval. Prepričan je, da mora podjetje delavcem povrniti polno ceno, ne subvencionirane.

Ne morejo se kosati z avti
Sindikalist opozarja tudi, da se kranjski mestni potniški promet, ko gre za mobilnost, z osebnimi vozili ne more kosati. Z njim se strinja tudi zaposlena, ki v Kranj prihaja iz primestne občine. “Avtobus bi mi vzel preveč časa. Morala bi prestopati in usklajevati termine,” je razložila.

Nižje tudi na občini
Velov je sicer izrazil pripravljenost prisluhniti predlogom in jih morda posredovati v razpravo mestnemu svetu, nič pa ne kaže, da bi kranjska občina prevzela pobudo, pripravila lastnega in služila za zgled, saj tudi sama že obračunava nadomestilo za prihod na delo po novih cenah avtobusnih vozovnic. “Z javnim denarjem moramo ravnati gospodarno,” je bil odločen Sladojevič.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Birokracija zavira razvoj

“Občinski prostorski načrti (OPN), ki bi ljudem na teh območjih prinesli možnost za razvoj, so eden od glavnih problemov, kajti zavirajo jih dolgotrajni državni birokratski postopki,” je na včerajšnjem srečanju županov alpskih občin v Bohinju poudaril Milan Kocjan, župan Občine Jezersko.

Na prostorske načrte čakamo že štiri leta, kar pomeni, da tako dolgo ni možnosti za razvoj na našem območju.

Milan Kocjan, župan Občine Jezersko

Opozoril je na pomembnost ohranjanja ravnovesja med varovanjem narave in možnostmi razvoja za prebivalce na območju Alp. “Prizadevamo si omejiti promet v Kamniško-Savinjskih Alpah in ga ustaviti ob Planšarskem jezeru, kjer bi uredili parkirišča, toda dokler ni OPN, se nimamo kaj pogovarjati, nanje pa čakamo že več let,” je kritike županov podkrepil Kocjan.

Da so očitki marsikdaj upravičeni, se je strinjal okoljski minister Roko Žarnić. “Poskrbel bom najprej v hiši (na okoljskem ministrstvu, op. p.), potem pa še pri drugih ministrstvih, da se zadeve uredijo,” je zatrdil.

V Alpah preveč pločevine
Alpske občine pestijo tudi promet in slabe prometne povezave, zato so se na srečanju strinjali, da je nujno spodbujanje javnega prevoza, pri čemer so še posebno izpostavili železnico. “Zavzel se bom za to, da se železniška infrastruktura uredi, zunaj varovanih območij pa naj bi zgradili večja parkirišča,” je dodal Žarnić.

Na območju Alp živi deset milijonov ljudi, na leto pa ima 140 milijonov obiskovalcev. “Alpe so razvojni potencial Evrope, kjer se srečata interes ohranjanja narave in interes trajnostnega razvoja. Če ne bomo ohranjali naravnega okolja, ljudje ne bodo več prihajali, zato je ureditev prometa v alpskih občinah – v Sloveniji jih je 62 – nujna,” je dejal Martin Šolar, direktor zavoda TNP.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Gradbenik bo pralec

Bled. “Iščemo natakarje, kuharje, sobarice, čistilke in slaščičarja. Zaposlimo od 40 do 50 ljudi,” je na včerajšnjem zaposlitvenem sejmu povedala Mojca Čeferin Kveder, vodja kadrovske službe v Sava hotelih Bled, kjer izvajajo tudi program delovnega preizkusa. “Posameznik se lahko pri nas en mesec usposablja in v tem času ugotovimo, ali ga lahko zaposlimo,” je pojasnila.

“V prihodnosti bodo priložnosti za brezposelne zagotovo v poklicih nege in oskrbe starejših, predšolske vzgoje ter informatike.” Dragica Ribnikar (Foto: Renata Škrjanc)

Kranjska služba Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) je včeraj na Bledu pripravila tretji zaposlitveni sejem, na katerem je možnosti zaposlitve predstavilo 13 delodajalcev, prvič pa so se predstavile tudi izobraževalne ustanove.

Festivalna dvorana je bila dobre tri ure borza dela, na kateri so ponujali delo v gostinstvu, turizmu, prevozništvu, zavarovalništvu, gradbeništvu, predšolski vzgoji ter negi in oskrbi starejših. Bojan Zakotnik iz podjetja Gradbinec GIP je povedal, da potrebujejo gradbene tehnike in inženirje – na leto zaposlijo od dva do tri.

Nove priložnosti
Za odlično zamisel so zaposlitveni sejem ocenili iskalci zaposlitve. Jeseničan Mustafa Sadić je brez dela pol leta in je iskal pomožna dela. “Delal sem v gradbeništvu, zdaj pa zaradi starosti za to delo nisem najbolj primeren, zato se dogovarjam za delo pralca. Sejem je odlična priložnost, da se spoznaš z delodajalci in dobiš več informacij,” je povedal.

Najhitreje na Jesenicah
Brezposelnost. Na Gorenjskem je trenutno 7.121 brezposelnih, kar je za 15 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Največ jih je na območju tržiške, najmanj pa na območju škofjeloške občine. Brezposelnost najhitreje narašča na Jesenicah, kjer je okoli tisoč brezposlenih, dobrih 900 pa jih je v radovljiški občini. Najkrajši čas prejemanja nadomestila je tri mesece, najdaljši dve leti, do njega pa so upravičeni starejši od 55 let z najmanj 25 leti delovne dobe.

Z upanjem je prišla na sejem tudi Radovljičanka Tina Jagrič Vogelnik, ki je pred enim mesecem ostala brez dela. “Iščem karkoli: rada bi delala v vrtnariji, ali kot pomočnica v kuhinji, lahko tudi kot sobarica – karkoli pač. Premišljujem tudi o prekvalifikaciji za pomočnico vzgojiteljice,” je dodala.

Po besedah Dragice Ribnikar, direktorice kranjske službe ZRSZ, so učinki sejma dolgoročni; iskalci zaposlitve se seznanijo s potrebami na trgu, nekateri pa se odločijo za novo karierno pot. “Uspeh sejma ni vedno le sklenitev delovnega razmerja,” je poudarila in dodala, da je med brezposelnimi na Gorenjskem največ starejših od 50 let in takih brez izobrazbe. Darja Škrjanc z ZRSZ pa je dodala, da imajo brezposelni veliko možnosti – od izobraževanj in subvencij do prekvalifikacij, zavod pa v nekaterih primerih financira tudi šolanje.

Težava pri samoplačnikih
Da je med brezposelnimi interes tudi za izobraževanje, je potrdila Polona Biba Drol, organizatorka izobraževanja in usposabljanja iz kranjskega podjetja B&B. “Težava je pri samoplačniških programih, zato je dobro, da zavod nekatere financira. Takih primerov imamo v naši šoli približno pet na leto,” je poudarila.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Enotni na trgu in racionalizirani

Begunje. Na Elan Skupino je družba prenesla tudi vse pravice in obveznosti omenjenih podjetij. V njenem sklopu tako ostajata samostojni le podjetji Elan Inventa in Elan IP.

Robert Ferko, predsednik Elanove uprave, je ob tem poudaril, da združevanje podjetij pomeni Elanov nastop na trgu pod enotnim, v javnosti že več kot 60 let znanim imenom, v prihodnje pa si bodo prizadevali za še večjo prepoznavnost na tujih trgih, kamor Elan izvozi večino svojih proizvodov.

Stojan Nikolić, predsednik Elanovega nadzornega sveta, pa je za Žurnal24 povedal, da s pripojitvijo sledijo načrtovana racionalizacija poslovanja družbe. “Število družb želimo čim bolj zmanjšati in se s tem izogniti dodatnim stroškom,” je dodal prvi nadzornik. Elan Skupina je letos izpeljala tudi prodajo hčerinskega podjetja Elan PBO Obrovac, ki proizvaja motorne čolne, in zanj iztržila dva milijona evrov. Denar so namenili za poplačilo bančnih kreditov in razvoj novih jadrnic.

Skupščina lastnikov Elana bo sicer po končani reviziji, predvidoma konec julija ali v začetku avgusta.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.