Gorenjski blog

Direktor Elektra Gorenjska odstopil

Dnevnik poroča, da je nadzornikom poslal predlog o sporazumni razrešitvi s položaja, ki so ga tudi sprejeli. Knavs bo družbo zapustil brez odpravnine, a v njej ostaja zaposlen. Do imenovanja njegovega naslednika, ki bo izbran z javnim razpisom, bo Elektro Gorenjska kot vršilec dolžnosti vodil Bojan Luskovec, dosedanji svetovalec uprave za tehnične zadeve in strategijo.

Nadzorni svet je sicer že prejšnji teden na pobudo gospodarske ministrice Darje Radić z dnevnega reda umaknil točko o njegovi razrešitvi. Po besedah prvega nadzornika Ludviga Sotoška je nadzornike najbolj motilo “netransparentno prelivanje denarja podjetja iz osnovnih sredstev v druge namene”.

Pod vlado Boruta Pahorja so sicer morali direktorski stolček zapustiti vodilni v vseh elektropodjetjih razen v Elektru Primorska, ki ga vodi Julijan Fortunat, ki se mu mandat izteče konec junija prihodnje leto.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Za stečaj Elana dobil 26 tisoč evrov

Višje sodišče v Ljubljani je v stečajnem postopku nad Elanom p.o. delno ugodilo pritožbam upnikov zoper sklep kranjskega okrožnega sodišča o nagradi stečajnemu upravitelju Andreju Marincu. Zaradi znatnega deleža prenesenih nalog na zunanje sodelavce je po mnenju sodišča upravičen do 26 tisoč in ne 50 tisoč evrov nagrade.

Stečajni postopek nad Elanom p.o. je eden najdaljših v Sloveniji. Od oktobra 1990, ko se je začel, so se zamenjali štirje stečajni upravitelji: Igor Triller, Franci Perčič, Brane Gorše in Andrej Marinc.

Marinc je lani za opravljeno delo predlagal 234 tisoč evrov nagrade, kar mu je okrožno sodišče v Kranju odobrilo. Po pritožbi sindikata je višje sodišče ta sklep zavrnilo. Nato je Marinc predlagal, naj se mu odmeri nagrada v višini 50 tisoč evrov, kar je kranjsko sodišče sprejelo. Višje sodišče pa je po drugi pritožbi sindikata sklep delno spremenilo.

Od zakonske maksimalne nagrade v višini 121 tisoč evrov je bilo prejšnjim stečajnim upraviteljem izplačanih že skoraj 78 tisoč evrov, kar bi Marincu prineslo dobrih 43 tisoč evrov nagrade. Zaradi prenešenih nalog pa naj bi se odmera nagrade znižala za 40 odstotkov, kar ob že izplačani akontaciji skupaj z DDV znaša nekaj manj kot 26 tisoč evrov, je sklenilo višje sodišče v Ljubljani.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Od zavoda ne 
pričakuje veliko

Gorazd Maržič, 35-letni Kranjčan, je eden od več kot sto delavcev, ki jih je v Iskraemecu zajel letošnji val odpuščanj. V teh dneh mu poteče odpovedni rok, nove službe še ni našel.

“Odpovedni rok mi poteče 18. julija,” z rahlo negotovostjo pove Maržič. Odpovedi se še vedno spominja z grenkobo. “Nisem je pričakoval, nenazadnje se je Iskraemeco pred državo zavezal, da ne bo odpuščal,” pravi Maržič in doda: “Resda sem bil na čakanju, ampak naj bi aprila spet začel delati.” Grenak priokus poglablja tudi birokratska neobčutljivost, zaradi katere je, kot meni, ostal brez višje odpravnine. “Mesec in pol mi je zmanjkal za 15 let delovne dobe, s katero bi dobil vsaj tisoč evrov več,” ocenjuje.

Medtem je skušal poiskati novo službo. “Zanimal sem se prek poznanstev. Če jih nimaš, je nula,” razlaga. Našel ni še nič, delno krivi tudi poletni čas in odsotnost ljudi. Od zavoda za zaposlovanje ne pričakuje čudežev. “Pošteno povedano, od zavoda ne pričakujem veliko. Težko, da bodo kaj našli. Če se sam ne pomudiš, ni nič,” pojasnjuje.

Ohranja optimizem
Maržič na prihodnost ne gleda ravnodušno. “Malo me je že strah, verjamem pa, da se bom znašel. Po izobrazbi sem živilec, ampak če sem se v Iskraemecu izučil elektronike in bil kontrolor končnih izdelkov, pomeni, da sem prilagodljiv in se hitro priučim,” ohranja optimizem. Črne misli odganja tudi s hobijem. Je namreč nogometni trener.

Kaj pravi zavod
Kranjski zavod za zaposlovanje smo včeraj povprašali, kakšne so možnosti za zaposlitev odpuščenih v Iskraemecu, koliko ljudi se je letos prijavilo na zavod in koliko jih je našlo novo službo, vendar včeraj odgovorov nismo prejeli.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Drnča pred prisilko

“Težko je, saj plače zamujajo. Dolgujejo nam del aprilske in majsko plačo. Veliko jih je že odšlo. Tisti, ki ostajamo, moramo najti še kakšno delo za zraven, da lahko plačamo položnice,“ so včeraj za Žurnal24 povedali zaposleni v hotelu Drnča v Dvorski vasi, ki so zaman čakali na sestanek z novim direktorjem Miho Živcem.

Dočakali ga nismo niti novinarji, je pa Živec v sporočilu za javnost zapisal, da v družbi Predence pričakujejo, da bo sodišče v kratkem sprejelo odločitev o začetku postopka prisilne poravnave.”Osnovni cilj je, da bi v postopku prisilne poravnave v čim večjem deležu dosegli poplačilo upnikov ter zagotovili obstoj in razvoj Hotela Drnča,“ je še zapisal.

Šest največjih upnikov družbe Predence, ki je zgradilo hotel, je namreč postalo lastnik te družbe, največji med njimi je novomeško podjetje Neo dom ladjedelništvo, iz katerega je tudi novi direktor. O tem, kakšen status ima nekdanji lastnik Predenca, podjetje Izolacija Kepic Milana Kepica pa Helena Vokič, vodja trženja v družbi Predence, ni želela govoriti. “O tem nimam nobene informacije,“ je bila kratka.

Tudi občinski dolžnik

Tega ne bi komentiral. Imeli smo šest ponudb, a je bila Kepiceva najugodnejša.

Janko S. Stušek, radovljiški župan, na vprašanje, ali se je občina uštela pri izbiri podjetja Izolacija Kepic

Živec naj bi se danes sestal s 16 zaposlenimi, zagristi pa bo moral v še eno kislo jabolko, saj ima družba Predence blokiran račun. Še ta teden naj bi se z Živcem sestal tudi radovljiški župan Janko S. Stušek.

“Predence nam dolguje dobrih 56 tisoč evrov, za to vsoto smo vložili izvršbo in zavarovali občinski denar,“ je dejal župan. Po Stuškovih besedah bi bil za kompleks Drnča najslabši stečaj, o 120-metrskem odseku obvozne ceste, ki jo morajo še zgraditi pa je dejal: “Upam, da bo zgrajena čim prej, z novimi lastniki pa se moramo dogovoriti glede plačila izgradnje.“

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Puljenje za kupce

828 evrov neto znaša povprečna mesečna plača v Občini Tržič. Občina šteje 15.313 prebivalcev, delovno aktivnih je 6.243.

Konkurenca. “V Tržiču bomo imeli največ živilskih trgovin v enem kilometru,” ugotavlja bralec Žurnala24. Ob Mercatorjih, Sparu in Eurospinu rasteta še Hofer in Lidl. Postavlja se vprašanje, ali je kupna moč Tržičanov res tako velika, da bodo lahko vse trgovine preživele.

Tržič ne odstopa
Župan Borut Sajovic je ocenil, da Tržič glede števila trgovin z živili ne bo odstopal, je pa opozoril, da je to stvar zasebnih investitorjev. “Občina nima na take investicije nobenega vpliva,” pravi, prepričan, da trgovci v Tržič vstopajo premišljeno. “Kapital ne vlada na pamet,” meni; pravi tudi, da občani večje število različnih živilcev pozdravljajo. “Bolj pestre trgovske ponudbe si želi 65 odstotkov Tržičanov,” sklene.

“Ne rečem, da je problem,” na to pravi bralec iz Tržiča, ki ni želel biti imenovan. Strinja se, da je pestra izbira za ljudi dobrodošla, če bodo konkurenci primerne tudi različne cene blaga. Se pa sprašuje, ali lahko toliko trgovin na kupu sploh zdrži. “Dvomim, da bodo Tržič obiskovali kupci od drugod, kar pomeni, da bodo trgovine odvisne zgolj od kupne moči in nakupovalnih navad Tržičanov,” pojasnjuje.

“To je vojna”
Da trgovci pridejo na že dobro pokrito območje premišljeno, pravi tudi Janez Prašnikar, redni profesor na ekonomski fakulteti. Motiv je lahko izrazito nagajanje konkurenci.

“To je vojna. Če se denimo izve, da gre enemu trgovcu slabo, ga konkurenca napade tam, kjer mu gre dobro,” pojasni za primer. Ne izključuje, da katera od trgovin v Tržiču puljenja za tržni delež ne bo preživela, vendar pa večje škode v tem ne vidi, saj je mogoče halo na komunalno opremljenem zemljišču hitro preurediti za drugo dejavnost.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Bitka za regres

Tržič. Uprava Peka želi letošnji regres delavcem izplačali z zamikom. Vzrok so finančne težave. Marta Gorjup Brejc je na ponedeljkovem svetu delavce prosila za razumevanje, sindikat pa njenim nameram nasprotuje.

Prodaja padla
• Celotna prodaja izdelkov in blaga se je v letošnjem petmesečnem obdobju v primerjavi z lanskim letom znižala za 22,7 odstotkov, je povedala predsednica uprave Marta Gorjup Brejc. Kakšen je letošnji poslovni izid v primerjavi z lanskim, ni odgovorila.
• 734,15 evra znaša celoten regres v Peku. Polovico ali 367 evrov je Peko že izplačal, drugo polovico bi, namesto v enem, izplačal v dveh delih po 183 evrov, 31. maja in 29. oktobra.

Drugi del v obrokih
Zaposleni v Peku so konec maja del regresa že dobili. Drugi del je Brejčeva prvotno napovedala za konec julija, v ponedeljek pa delavce seznanila z namero, da bi tudi ta drugi del izplačala v dveh obrokih, oziroma dveh četrtinah. Tretjo še vedno v skladu z napovedmi konec julija, zadnjo pa oktobra.

»Mi smo proti,« je dejala sindikalistka Sandra Lang in potrdila, da je o tem že razpravljal izvršni odbor sindikata. »Soglasno smo odločili, da je treba ves drugi del regresa izplačati v celoti in po koledarju, torej konec julija,« pravi.

Že lani težave
»Že lani smo imeli z drugim delom regresa precejšnje probleme,« pojasnjuje vztrajanje sindikata in nerazumevanje za predlog uprave Langova. Ravno zaradi tega so letos od uprave pri sprejemanju delovnega koledarja zahtevali datum. »Pristali smo na dva obroka, zdaj naj se pa vodstvo svojih datumov drži,« je odločna.

Vsak evro dobrodošel
»Delavci nimajo tako visokih plač. Bližajo se počitnice, ljudje nameravajo na dopust, vsak evro je dobrodošel,« je še dodala. Sindikat je vodstvo Peka z zahtevo seznanil včeraj, Langova pa še ni vedela, kakšni bodo morebitni ukrepi, če bi bi Brejčeva vztrajala pri zamiku izplačila regresa.

22,7 odstotkov je nižja prodaja Pekovih izdelkov v prvih petih mesecih letos, glede na enako obdobje lani.

Potrebujejo sredstva
Predsednica uprave Peka Marta Gorjup Brejc je napovedala, da bo predloge in argumente predstavnikov delavcev upoštevala, končna odločitev pa še ni bila sprejeta. »Soglasna odločitev bo sprejeta v kratkem,« je dejala.

Kot razlog za predlog o zamiku regresa je Brejčeva navedla, da Peko potrebuje dodatna finančna sredstva. »Za nakup potrebnih materialov za proizvodnjo naročene obutve prej, kot je bilo običajno do sedaj, bi si Peko pri kooperantih v času, ko bodo Pekovi zaposleni na kolektivnem dopustu, zagotovil potrebno količino zgornjih delov za izdobavo že naročene obutve,« pojasnjuje Brejčeva.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Občini zmanjkuje denarja

Proračun. Kranjska mestna uprava jeseni pričakuje finančne težave. V najboljšem primeru bo morala zamakniti nekatere projekte, v najslabšem pa jih celo črtati. Plače po zagotovilih uprave niso ogrožene.

Delnicam padla vrednost
Občini počasi zmanjkuje denarja za vse projekte, ki si jih je naložila pred začetkom leta. Vzrok so težave na prihodkovni strani proračuna, v katerega se ne zliva toliko denarja, kot so pričakovali, je opozoril podžupan Igor Velov in spomnil, da je bila občina neuspešna pri predvideni prodaji premoženja, nepremičnin in delnic. “Delnic ni smiselno prodajati, ker jim je padla vrednost, nepremičnine pa ne gredo v obtok,” je dejal Velov.

Da to drži, je potrdil tudi prvi finančnik občine in bodoči vršilec dolžnosti direktorja mestne uprave Mirko Tavčar. “Seveda drži,” je dejal. “V tem trenutku težave sicer še niso kritične, v primerjavi z drugimi občinami smo še vedno likvidni,” sta sicer mirila sogovornika.

Veliki niso ogroženi
Velov je zagotovil, da veliki projekti, kot sta knjižnica in obnova mestnega jedra, zaradi težav s finančnimi prilivi niso ogroženi in jih bodo izpeljali v skladu z načrti. Tudi plače zaposlenih v upravi in javnih zavodih naj ne bi bile ogrožene. “Tako črnega scenarija ne bo, bi se pa lahko zgodil, če bi spali in nič ukrepali,” je dejal Tavčar.

Kako ukrepajo
“Manjše investicije prestavljamo, določene racionaliziramo, klestimo stroške, ničesar pa do nadaljnjega ne črtamo,” je trenutne ukrepe pojasnil Tavčar. “Naj varčujejo,” je dejal tudi pregovorno kritičen opozicijski svetnik Stane Boštjančič. Sicer pa bi “od uprave pričakoval, da skliče izredno sejo o rebalansu, če težave res obstajajo. Da skupaj ocenimo in na novo ovrednotimo nujne projekte,” je dodal. Vodstvo občine je o rebalansu sicer razmišljalo, vendar pa od ideje odstopilo, meneč da bodo omenjeni ukrepi dovolj učinkoviti.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Država da premalo

Urejali bodo vaško jedro

Zemljišča. Občina mora za ureditev vaškega jedra od avstrijskih lastnikov odkupiti 2.800 kvadratnih metrov zemljišč, na katerih bodo uredili parkirišča, avtobusno postajo in pločnik. Gradnjo naj bi začeli prihodnje leto, sočasno z gradnjo kanalizacije.

Polnilnica. Na občinskem zemljišču ob občinski stavbi na Zgornjem Jezerskem bodo 3. julija odprli polnilnico za električne avtomobile.

“Za ureditev Roblekovega grabna sem državo prosil 18 let, za dolgoročno ureditev slapa Čedca so nujne visoke pregrade, velik problem je tudi obsežen plaz v Komatevri, našteto pa presega občinsko blagajno,” je za Žurnal dejal Milan Kocjan, župan Občine Jezersko.

Na Jezerskem imajo hude težave s pogostimi plazovi in hudourniki, decembrsko deževje pa je povzročilo kar za dobrega 1,5 milijona evrov škode. Pol leta pozneje dve najbolj ogrožujoči območji še nista sanirani.

“Slap Čedca bomo morali rešiti, dolgoročna rešitev je gradnja visokih pregrad. Tam je vsaj milijon ali več kubičnih metrov materiala, 150 tisoč evrov, ki jih je namenila država, pa je bila bolj šminkerska prevleka kot trajna rešitev,” je o resnosti težav povedal župan in poudaril, da je letošnji občinski proračun težak slab milijon evrov, zato večmilijonskih projektov sami ne zmorejo. Do zdaj so sanirali le od deset do 15 odstotkov škode po decembrskem deževju. “Čakamo na državo, ki je nenazadnje lastnica vodotokov,” je pojasnil Kocjan.

Kanalizacija do 2016
Preteča nevarnost je tudi plaz v dolini Komatevre, ki je pred meseci zasul gozdno cesto, ki pelje do kamnoloma in Virnikove planine. Odstraniti so morali dobrih tisoč kubičnih metrov blata in večje količine skrilavca, saj je grozila zajezitev reke Kokre.

“Po mnenju geologa je rešitev v gradnji lesenih pregrad, ki smo jih bili krajani pripravljeni narediti z udarniškim delom, vendar nam država ne da 40 kubičnih metrov lesa,” je povedal župan.

1,5 milijona evrov škode je na vodotokih povzročilo decembrsko deževje.

Med nujnimi deli je tudi povečanje treh mostov, s čimer bi obvarovali središče Jezerskega. Kot je dejal župan, je razpis že pripravljen, dela bi stala okoli 160 tisoč evrov, od tega bi tretjino zagotovili z občinskim denarjem, preostalega pa pričakujejo od države.

Velik zalogaj bo gradnja kanalizacije, ki je v tej občini še nimajo, po evropskih zahtevah pa jo morajo zgraditi do leta 2016. Stala bo okoli tri milijone evrov, graditi pa naj bi jo začeli prihodnje leto. “Evropa je to predpisala, majhna občina, kot je naša, pa toliko denarja nima, zato tega projekta brez države ne bomo zmogli. Nikakor! Sicer pa menim, da bi moralo biti v interesu države ohranitev čiste Jezernice,” je poudaril.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Hud finančni zalogaj

Kanalizacija. Mestna občina Kranj mora v naslednjih petih letih zbrati 90 milijonov, če želi izpeljati obsežen projekt obnove čistilne naprave in kanalizacije. Skoraj dve tretjini bo morala zagotoviti sama, sicer bodo prišli določeni odseki na vrsto po letu 2015.

Pridobivajo služnosti
“V teh dneh zbiramo služnosti za območja, na katerih se bo gradila sekundarna kanalizacija,« je na včerajšnji novinarski konferenci trenutno stanje enega od najpomembnejših projektov v občini opisal kranjski podžupan Stane Štraus. “Za naselja Bitnje, Šutna in Žabnica večino služnosti že imamo, več pa nam jih manjka za Britof, Predoslje in Kokrico,” razkriva Štraus in opozarja, da je zaradi tega izvedba projekta tam pod vprašajem. “Če bomo služnosti dobili in jih vključili v študijo izvedljivosti, bo imela kanalizacija več možnosti, da bo narejena,” je pojasnil in posvaril hkrati.

Časa ni veliko

60 milijonov (slabih) evrov mora občina sama zagotoviti v naslednjih petih lewtih.

Služnosti so del kohezijske vloge. Dokument bo podlaga za usklajevanje za sredstva Evropske unije, občina pa ga želi oddati do 24. junija. “Če bodo območja ustrezala kriterijem za kohezijska sredstva, bomo premagali pomembno oviro glede pridobivanja financ. Jasno bo jeseni,” pojasnjuje pomen Štraus.

Hud zalogaj
Izvedba projekta do leta 2015 bo sicer odvisna predvsem od denarja. Občina mora sama v naslednjih petih letih zagotoviti nekaj manj kot 60 milijonov evrov. Polovico tega za meteorno kanalizacijo in obnovo cest, potem ko bodo položene cevi. Tega dela Evropska unija ne sofinancira. “To je za MOK velik finančni zalogaj. Če bomo ocenili, da je prevelik, bo katero od omenjenih območij izpadlo in bo prišlo na vrsto šele po letu 2015 brez evropskega sofinanciranja,” je še napovedal Štraus.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Gradili bi mestni hotel

 

Menim, da bi nov hotel nedvomno pripomogel k oživitvi mestnega jedra, vendar ne moremo prehitevati.

Stane Štraus, podžupan

V samem centru Kranja se obeta nov hotel. Stal naj bi v Prešernovi ulici, kjer naj bi investitor preuredil stavbo nekdanje banke.

“Naša namera o gradnji hotela v Kranju drži,” je povedal Jacob Shpigel, direktor podjetja Bela vinoteka, in dodal, da načrtujejo preureditev obstoječe stavbe v 20 apartmajev, pozneje pa še zidavo povsem novega butičnega hotela s 30 sobami.

Izvrstno izhodišče
“Za Kranj smo se odločili zaradi bližine Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, smučišča Krvavec in Bleda,” je naštel Shpigel, ki meni, da je Kranj izvrstno izhodišče za izlete po vsej Sloveniji, všeč pa mu je tudi staro mestno jedro. “Imamo povezave s tujimi turističnimi operaterji, ki bi zagotavljali dovolj turistov skozi celo leto,” je napovedal.

Začeli bi takoj, če …
“Hotel bi lahko začeli uresničevati takoj, če bi nam to dopuščali prostorski načrti Mestne občine Kranj,” je razkril Shpigel in dodal: “Ko bo gradnja dovoljena, bo končana hitro.” Prepričan je, da bi novi mestni hotel s svojimi gosti popestril obisk ne samo Kranja, temveč tudi regije.

Najmanj leto in pol
Da predvidene spremembe na objektu po obstoječih prostorskih dokumentih za mestno jedro niso mogoče, je opozoril tudi kranjski podžupan Stane Štraus.

Povedal je, da imajo v mestnem jedru še veliko pobud, do katerih se želijo v prostorskih dokumentih opredeliti usklajeni, tako z lokalno skupnostjo kot tudi z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Predvideva, da spremembe prej kot v letu in pol ne bodo sprejete.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.