Gorenjski blog

Prva predelava sveč pri nas

Slovenci na leto “pridelamo“ okrog 4.500 ton odpadnih sveč. Doslej smo te odpadke večinoma izvažali, od danes naprej pa imamo prvo predelovalnico tovrstnih odpadkov. Na Gorenjskem, v opuščenem objektu nekdanjih Jeseniških mesnin, je družba Interseroh v sodelovanju s podjetjem Plastkom odprla takšen predelovalni obrat. Lahko bi ga že pred meseci, vendar se je zapletlo pri okoljskem ministrstvu.

Čakali na dovoljenje
“Ne na občini, ne na upravni enoti, niti pri sosedih nismo naleteli na nobene zadržke, povsod je pridobitev dovoljenj stekla izredno hitro, zapletlo se je le pri ministrstvu. Kakšni zadržki so bili, ne vem, najbrž zgolj kakšna birokratska stvar,“ pove Mojca Korbar s podjetja Plastkom.

Slovenci naj bi letno porabili okrog 10 tisoč ton oziroma 25 milijonov nagrobnih sveč. Ločeno zbiranje odpadnih sveč je z zakonodajo urejeno od novega leta naprej, še vedno pa od 4.500 ton odpadkov z danes odprto novo linijo predelamo le 2.500 ton.

Na dovoljenje so čakali od lanskega septembra do letošnjega maja. Investicijo, težko od 120 do 150 tisoč evrov, so s pomočjo bančnih kreditov v celoti pokrili sami, pričakujejo, da se jim bo povrnila v štirih, petih letih. Nesodelovanja s strani ministrstva ne razumejo tudi zato, ker so z novo linijo zagotovili nova delovna mesta. “Trenutno jih imamo na usposabljanju šest, zagotovo jih bomo zaposlili še enkrat toliko, če ne še več,“ pove Korbarjeva.

Na agenciji za okolje sicer pojasnjujejo, da je Plastkom sam spreminjal zahtevke, zato so morali vloge dopolnjevati. Ko bi marsikateri podjetnik že obupal, so na Jesenicah vendarle dočakali zeleno luč, linijo so uradno namenu predali danes.

V mleto plastiko in vosek
V Sloveniji v primerjavi z ostalimi narodi po približnih ocenah porabimo bistveno več sveč – samo okrog 1. novembra “pridelamo“ 1.500 ton odpadkov nagrobnih sveč. Njihova reciklaža je dokaj enostavna. “Sveče pripeljemo, stresemo na ločitvene trakove, kjer se ločuje steklene, keramične in elektronske sveče. Vse ostalo gre naprej v stroje. Dobimo mlet material plastike, posebej pa se izloči vosek,“ razloži Korbarjeva.

Mleta plastika bo za zdaj večinoma namenjena za izvoz, medtem ko bodo prečiščeni vosek uporabili za nove sveče.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Sedež parka v Bohinj

“To je praznik za Bohinjce! Čas je že bil, da bomo imeli prebivalci v parku prednosti in ne bomo drugorazredni državljani, kajti zavedati se moramo, da ne leži Bohinj v Triglavskem narodnem parku (TNP), pač pa TNP leži v Bohinju,” je petkovo sprejetje novega zakona o TNP komentiral bohinjski župan Franc 
Kramar.

Sedež v petih letih
Bohinjci so z novim zakonom dosegli selitev sedeža parka v Bohinj in dva predstavnika v svetu zavoda TNP. Kramar pričakuje, da bodo sedež dobili najpozneje v petih letih: “Nedopustno je bilo, da je sedež parka zunaj TNP. Lahko bi bil v mladinskem domu v Ribčevem Lazu ali Stari Fužini, kjer namerava zavod TNP graditi informacijsko središče.” Dodal je, da bosta možna tudi umetno zasneževanje in širitev smučišča Vogel. Zakon je sicer po njegovem mnenju zadosti omejevalen glede kapitalskih apetitov, prebivalcem TNP pa prinaša več finančnih spodbud države. Njena udeležba pri infrastrukturi naj bi bila namreč 80-odstotna, za 25 odstotkov več pa bo tudi denarja za razpise.

Vogel čaka še DLN
Novi zakon so podprle vse stranke, zanj pa je v petek glasovalo 71 od 72 poslancev. “Po dolgih 14 letih prizadevanj smo ga končno dobili, kajti zakon iz leta 1981 je bil nesprejemljiv. Mislim, da je kljub 60 prepovedim dober zakon,” je dejal poslanec in bohinjski podžupan Anton Urh.

Zadovoljen je tudi Tomaž Šumi, predsednik uprave Žičnic Vogel Bohinj, ki upa, da bo država v enem letu sprejela še državni lokacijski načrt (DLN) za Vogel: “Upam, da bo DLN razvojno naravnan in bo omogočal umetno zasneževanje ter nove proge in žičnice ter da še nismo zamudili vseh priložnosti za evropski denar.”

Z novim zakonom so večje pristojnosti in obveznosti zavoda TNP, v katerem je 52 zaposlenih, novi zakon pa predvideva deset novih. Direktor zavoda Martin Šolar je povedal, da zakon ni idealen, je pa korak naprej v smislu varstva narave. O selitvi sedeža parka je dejal, da za zdaj nista jasni niti finančna plat selitve niti lokacija. Na vprašanje, ali bodo stavbo na Bledu, kjer je zdaj sedež parka, prodali, je odgovoril: “Tega še ne vem. Dejstvo pa je, da to ni tako preprosto.”

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Hud finančni zalogaj

Kanalizacija. Mestna občina Kranj mora v naslednjih petih letih zbrati 90 milijonov, če želi izpeljati obsežen projekt obnove čistilne naprave in kanalizacije. Skoraj dve tretjini bo morala zagotoviti sama, sicer bodo prišli določeni odseki na vrsto po letu 2015.

Pridobivajo služnosti
“V teh dneh zbiramo služnosti za območja, na katerih se bo gradila sekundarna kanalizacija,« je na včerajšnji novinarski konferenci trenutno stanje enega od najpomembnejših projektov v občini opisal kranjski podžupan Stane Štraus. “Za naselja Bitnje, Šutna in Žabnica večino služnosti že imamo, več pa nam jih manjka za Britof, Predoslje in Kokrico,” razkriva Štraus in opozarja, da je zaradi tega izvedba projekta tam pod vprašajem. “Če bomo služnosti dobili in jih vključili v študijo izvedljivosti, bo imela kanalizacija več možnosti, da bo narejena,” je pojasnil in posvaril hkrati.

Časa ni veliko

60 milijonov (slabih) evrov mora občina sama zagotoviti v naslednjih petih lewtih.

Služnosti so del kohezijske vloge. Dokument bo podlaga za usklajevanje za sredstva Evropske unije, občina pa ga želi oddati do 24. junija. “Če bodo območja ustrezala kriterijem za kohezijska sredstva, bomo premagali pomembno oviro glede pridobivanja financ. Jasno bo jeseni,” pojasnjuje pomen Štraus.

Hud zalogaj
Izvedba projekta do leta 2015 bo sicer odvisna predvsem od denarja. Občina mora sama v naslednjih petih letih zagotoviti nekaj manj kot 60 milijonov evrov. Polovico tega za meteorno kanalizacijo in obnovo cest, potem ko bodo položene cevi. Tega dela Evropska unija ne sofinancira. “To je za MOK velik finančni zalogaj. Če bomo ocenili, da je prevelik, bo katero od omenjenih območij izpadlo in bo prišlo na vrsto šele po letu 2015 brez evropskega sofinanciranja,” je še napovedal Štraus.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Občina Jesenice grozi z odstopom

“Kranj solira in se po svoje dogovarja z Ljubljano, kar je v nasprotju z dogovori in operativnim programom za reševanje problema odpadkov na Gorenjskem. Če na četrtkovi seji konzorcija ne bo dosežen dogovor, obstajajo vse možnosti za izstop Občine Jesenice iz konzorcija, za kar imam vsa pooblastila občinskega sveta,” pojasnjuje jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger.

V zraku nova povezava
Če bo Cero razpadel, bodo Jesenice ustanovile novo povezavo z Radovljico in Škofjo Loko in tako poskrbele za rešitev problema odpadkov z ureditvijo sortirnice na Mali Mežakli, za katero so projekti in potrebni prostorski dokumenti že pripravljeni, sortirnica pa naj bi začela delovati 
še letos.

“Časa ni več”
“V štirih mesecih, ki so jih imeli za pripravo vloge, niso naredili ničesar. Časa ni več, saj lahko po novem letu na deponije odlagamo le določene skupine odpadkov, kar pomeni, da morajo biti razvrščeni. Mi operativni načrt spoštujemo,” dodaja Mencinger.

Kranj vrača žogo
Kranjski podžupan Stane Štraus na grožnje z izstopom odgovarja, da se vsaka občina o sodelovanju v Ceru odloča sama. Mestna občina Kranj bo po Štrausovih besedah storila vse potrebno, da omogoči nemoteno izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki, kranjska občina pa je sicer že večkrat jasno povedala, da se v smislu možnosti rešitve pogovarja z Mestno občino Ljubljana.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Izpustili kanalizacijo?

Jesenice. Bralec, ki ni želel biti imenovan, nam je posredoval fotografije, ki prikazujejo domnevni izpust kanalizacije oziroma odpadnih voda iz centralne čistilne naprave na Slovenskem Javorniku pri Jesenicah, ki so onesnažile Savo Dolinko.

Svetla zaradi snega
Za pojasnila o tem, ali so res izpustili odpadne vode, smo povprašali komunalno podjetje Jeko-in. Nuša Jelenc, vršilka dolžnosti direktorja, je povedala, da so vsi izpusti čistilne naprave v Savo po analizah znotraj zakonsko določenih omejitev, sicer morajo o izlivu takoj obvestiti pristojne inšpekcije. “V zadnjem času pa je Sava Dolinka nenavadno svetle barve, najverjetneje zaradi tajanja snega, zato primerjava z njo daje vtis, da je potok Javornik, ki se izliva v bližini, onesnažen,” je pojasnila Jelenčeva.

Dograditev leta 2013
Čistilna naprava Jesenice je bila zgrajena leta 1988 ter je po nekaterih informacijah že močno potrebna prenove in modernizacije. Na občini so pojasnili, da je dograditev čistilne naprave vključena v projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Save na območju Kranjsko-Sorškega polja (projekt Gorki). Gradbeno dovoljenje je že pridobljeno. Projektantska vrednost del na čistilni napravi je ocenjena na kar 5,3 milijona evrov brez DDV. Vložena je bila tudi že prva prijava na ministrstvo za okolje in prostor za pridobitev kohezijskih sredstev. Na občini pričakujejo začetek del v letu 2011.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Razrito do volitev

Tržič je zadnja upravna enota na Gorenjskem, ki je dobila čistilno napravo. Čaka jo sicer devetmesečno poskusno obratovanje, nanjo tudi še ni priključena niti polovica občanov, je pa po mnenju župana Boruta Sajovica že v prvih dneh obratovanja dokazala pozitiven vpliv na okolje.

“Na prečiščenjih opažamo, da se v tržiški kanalizaciji najde marsikaj, kar tja ne spada, zato je njen pozitiven vpliv na okolje nesporen,” pravi. “Več kot soliden gradbeni dosežek v rekordnem času,” opozarja.

Kaj pa druga gradbišča
Medtem ko je gradnja čistilne naprave trajala približno osem mesecev, bo junija preteklo dve leti od začetka obsežnega projekta obnove kanalizacije, ki bi morala biti končana maja. Tržičani so ob številnih gradbiščih že malce nestrpni, pojavlja se tudi strah pred izgubo evropskih sredstev zaradi morebitnih zamud, vendar pa Sajovic zatrjuje, da “vse teče, kot je treba”.

Direktor tržiške občinske uprave Drago Zadnikar dodaja, da je kohezijska pogodba podaljšana, tako da je rok za dokončanje kanalizacijskega omrežja 30. september.

Čez mesec manj prahu
Sajovic se tudi sam zaveda, “da imajo ljudje občutek, da bi moralo iti hitreje, ampak zaradi obsega projekta to preprosto ne gre”.

“Evropska sredstva niso ogrožena,” zagotavlja, prav tako nimajo težav s financiranjem. Priznava, da ponekod res čakajo z nadaljevanjem, ampak zato, ker se usklajujejo z izvajalci, ki polagajo druge vode in inštalacije. “Čez en mesec bo bistveno manj prašno,” napoveduje.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Bomo koče kar zapirali?

Na Bledu danes poteka sestanek planinskih društev, ki imajo planinske koče v Triglavskem narodnem parku. Teh je 15, upravljajo s 35-timi kočami. Sestanka se udeležuje tudi predstavnik okoljskega ministrstva, ki naj bi zbrane opozoril zlasti glede potrebe čiščenja odpadnih voda.

“Do leta 2015 bo začela veljati evropska uredba, po kateri bodo morali imeti vsi objekti kjerkoli v Sloveniji – vključno s planinskimi kočami – primerno rešeno čiščenje odpadnih voda,” opozarja direktor zavoda TNP Martin Šolar in nadaljuje: “Bojimo se, da bodo planinci bíli plat zvona takrat, ko bo že prepozno.”

Bodo koče kar zaprli?
Šolar doda, da se v skrajnem primeru lahko zgodi tudi, da bo treba takrat pomanjkljivo opremljene koče preprosto zapreti. Na njegove besede pa generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Danilo Sbrizaj odgovarja: “Pri nas je veliko ljudi, ki vidijo samo skrajne, najslabše stvari, ne iščejo pa poti, kako najti rešitve, denar, da bi lahko te čistilne naprave postavili.”

Szbrizaj pri tem s prstom vnovič pokaže na okoljsko ministrstvo: “V tujini država konkretno pomaga, pri nas pa skoraj nič.” Pri tem pove, da je država pred približno desetimi leti prek šolskega ministrstva namenila nekaj denarja za planinske koče, vendar je bilo tega denarja “v različnih razpisih od 50 do 100 tisoč evrov, pri čemer ena čistilna naprava z montažo vred stane 50 tisočakov”.

Szbrizaj pri tem še enkrat izpostavi, da ne bodo kar tako pristali na vse radikalne zahteve TNP-ja in vlade: “Če postavljajo zahteve, naj priskrbijo tudi denar.”

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Letališče bodo odprli sredi junija

Leško letališče, ki bi ga po izgradnji nove asfaltirane steze morali odpreti že pred dvema tednoma, je v četrtek po vrsti zapletov dobilo odločbo radovljiške upravne enote za 12-mesečno poskusno obratovanje.

Zapleti pri selitvi
Vovkovi. Občina Radovljica z družino Vovk, ki ima hišo neposredno ob letališču, še ni podpisala sporazuma; po besedah župana se zapleta pri banalnih vprašanjih. Vovkovi se bodo lahko v novo hišo preselili 12 mesecev po podpisu sporazuma.

Od četrtka je pravnomočno tudi gradbeno dovoljenje, na katerega sta bili dani dve pritožbi, vendar je upravno sodišče obe zavrnilo. Zdaj bo letališče lahko pridobilo še uporabno in obratovalno dovoljenje. “To je dobra novica, ki jo je večina Leščanov težko pričakovala. Po pridobitvi obratovalnega dovoljenja in skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem bosta izvedena ocenjevanje in obratovalni monitoring hrupa, ki morata izkazati, da emisije ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti,” je včeraj dejal župan Janko S. Stušek. Leško letališče bo v ponedeljek ali torek začelo poskusno obratovati, uradno pa ga bodo odprli sredi junija.

Letalci ne morejo leteti
Kot je povedal direktor letališča Pavel Škofic, so bili zaradi neobratovanja na mesec ob 20 tisoč evrov prihodkov. “Še pomembnejša pa je izguba dolgoročnega ugleda,” je poudaril Škofic.

Na letališču bodo lahko pristajala letala, težka do šest tisoč kilogramov in z do osmimi sedeži. “Zdaj bodo lahko pristajala sodobnejša, tišja in okolju prijaznejša letala,” je pojasnil. Na dogovor z občino pa še čakajo v Aeroklubu ALC Lesce, saj od vodstva letališča niso dobili pooblastila za registracijo letal in jih že dva meseca ne morejo uporabljati. “Težave so se zgodile zaradi različnega razumevanja pogodb,” je poudaril Andrej Kolar iz omenjenega kluba.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Žirovnici dodana vrednost

Občinski svet je sprejel podrobni prostorski načrt za novo obrtno poslovno cono, ki bo med avtocesto Hrušica–Vrba in lokalno cesto Jesenice–Lesce. “Pridobili smo vsa soglasja, investitor (RP investicije op. p.) pa se je zavezal, da bo komunalno opremo zgradil na lastne stroške in jo po pridobitvi uporabnega dovoljenja brezplačno prenesel na občino, ki jih bo oprostila plačila komunalnega prispevka,” je povedal župan Leopold Pogačar in dodal: “Izjemno sem zadovoljen, ker so svetniki načrt soglasno potrdili. S tem so odprti vsi nadaljnji postopki, v Žirovnico pa bo prišla dodana vrednost s storitvami za občane in novimi delovnimi mesti.”

Gradnja komunale jeseni
Po informacijah predstavnice investitorja Evgenije Petak je zdaj potrjen prostorski načrt, ki ga je treba objaviti v uradnem listu. “Nato bo najprej treba izdelati program komunalne opreme, dokumentacijo za gradbeno dovoljenje že pripravljamo, vložili pa ga bomo predvidoma julija; gradnja komunalne infrastrukture se bo začela jeseni, saj se občini mudi zaradi zbirnega centra za odpadke,” je razložila. Tudi vlagatelji v trgovinski del cone se že zanimajo za nakup prostorov.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Dom starostnikov tudi v Šenčurju?

Občina Šenčur se trenutno ukvarja s predlogom občinskega prostorskega načrta (OPN), v katerega poskušajo vključiti tudi dom starostnikov. “Do same izgradnje doma bo preteklo še nekaj časa, prvi korak pa je, da se zanj določi prostor, in to bomo naredili s tem prostorskim načrtom,” pravi šenčurski župan Miro Kozelj. OPN naj bi bil sprejet do poletja. Lokacija doma pa bo v zahodnem delu kraja.

V Kranju se čaka dve leti
Občina si prizadeva za izgradnjo doma starostnikov, saj se zavedajo, da na Gorenjskem teh kapacitet primanjkuje. “Če nam bo uspelo dobiti investitorja in od države tudi koncesijo, potem bo dom verjetno hitro zapolnjen,” meni župan. Bližnja domova starostnikov v Preddvoru in Naklem sta namreč polno zasedena, v Kranju je čakalna doba dve leti, podobno je tudi v Bohinju. “Take objekte bi morala graditi država, vendar se njihova gradnja prepušča občinam, zato se zadeve odvijajo bolj počasi. Država se zaveda te problematike, ampak denarja za domove ni,” sklene Kozelj.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.