Gorenjski blog

Na Kredarici čez noč 25 cm snega

“Trenutno je okoli 20 centimetrov snega. Prej so se temperature malo povečale, tako da se je nekaj snega že stopilo. Ta trenutek imamo 0 stopinj Celzija,” nam pove Dušan Vidmar, oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici. Dom je na višini 2515 metrov, tako da so tovrstnih snežnih metežev vajeni.

“Presenetilo nas sneženje ni. Pri nas je normalno, da vsak mesec enkrat sneg zapade. Tudi avgusta se kdaj zgodil, da zapade 15 centimetrov snega,” pove Vidmar. Številni, ki so rezervirali ležišče v koči, so rezervacijo raje odpovedali. Nekateri pa se vseeno niso dali zlahka.

Nekaj dodatnih informacij o razmerah v gorskem svetu najdete tudi na strani hribi.net: forum Na Triglav? in spletna kamera Triglavskega doma na Kredarici.

Obiskovalci raje ostali kar v koči
“Nekaj obiskovalcev imamo. Predvsem so tujci, ki pač ne odnehajo, če pridejo sem. Slovencev je pa res bolj malo. Nekateri na to niso računali. Za odhod na vrh Triglava zdaj res niso dobre razmere. Sneg je moker in hitro lahko zdrsneš. Višje je morda še več snega. Nič se ne vidi, ker je megla. Tako tudi od naših gostov še nihče ni poskušal iti dol. Zadržujejo se v naši koči in čakajo na izboljšanje,” še pove Vidmar, ki je v koči že deveto leto in je po tem času, kot pravi sam, navajen že vseh vremenskih razmer.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Smrt planinca: namesto 4 hodil 11 ur

“Zdrsi so najpogostejši vzroki nesreč,” nam pove predsednik Gorske reševalne zveze (GRS) Igor Potočnik. Splošna ocena  pripravljenosti planincev sicer po njegovem ni kritična: “Oprema ni tako slaba, se pa res najdejo tudi kakšni turisti, ki gredo do slapa na Savici, potem pa si rečejo, da bi šli še na Črno jezero in gredo po Komarči gor v japonkah.”

Letos 16 smrtnih žrtev
Največ nesreč se sicer zgodi v Julijskih Alpah. Letos so reševalci posredovali že 140-krat. V gorskih nesrečah je umrlo 16 ljudi, skupno pa 25 (upoštevajoč še letalce in ostale). “Letos smo morali večkrat posredovati kot lani,” pravi Potočnik.

Kljub opozorilom veliko nesreč
“Gorskih reševalcev ime in priimek ne zanimata. Mi rešujemo vse. Za to koristimo svoj prosti čas. Glede na to, da dajemo svoje dopuste, svoj prosti čas, da nam bo vlada očitno začela jemati še več denarja, zapuščamo družine za reševanje nas pa boli, da kljub opozorilom prihaja do takšnih nesreč,” še opozarja Potočnik. Dejstvo je, da v reševalni ekipi delujejo sami prostovoljci- z izjemo zdravnika, ki za 12-urno dežurstvo dobi 600 evrov neto.

S srečo tudi v teniskah
“Če imate srečo, lahko tudi v teniskah pridete gor in dol. Je še nekaj snežišč, ki jih sedaj počasi zmanjkuje zaradi vročine. Osnovno morate imeti vsaj zelo dobre čevlje. Odvisno je tudi, po kateri poti greste: po severni strani je čelada skoraj obvezna, če je bolj strmo, še pas in varovalni komplet. Če greste po južni strani, je malo drugače, ker ni tako strmo. Tudi tam čelada ni odveč,” je dejal Andrej Robič glede vzpona na Prisojnik.
Več o tragičnem koncu vzpona Tineta Velikonje na Prisojnik si lahko preberete v članku “Na goro šel brez opreme”.

“Kaj hoče tak človek dokazati?”
Številni ne znajo dobro oceniti svojih sposobnosti, kar bi lahko rekli tudi za zadnji primer smrti na Prisojniku. “Gre za to, da je bil človek star 81 let in da je 11 ur hodil na Prisojnik, za katerega se drugače predvidevajo štiri ure. Starost in fizična pripravljenost naredita svoje. Ne vem, kakšen smisel ima, da se tako star človek poda na tako goro. To je katastrofa. Ni mi jasno, kaj tak človek hoče dokazati,” pravi Potočnik in prizna, da ga takšni primeri razjezijo.

Da bi se izognili podobnim nesrečam, vam spodaj ponujamo nekaj nasvetov:

1. “V tem vremenu je obvezno imeti dovolj tekočine in upoštevati logistiko, da se pravočasno odpravite na hrib. Čim bolj zgodaj,  če pa vidite, da ne gre, se obrnite pravi čas,” ob vročih poletnih dneh opozarja načelnik GRS Kranjska Gora Andrej Robič.
2. O vašem vzponu naj bodo obveščeni tudi vaši bližnji: ti bodo lahko pravilno ukrepali, če vas do dogovorjene ure ne bo doma.
3. Poskrbite za ustrezno fizično pripravljenost. Poleg tega preverite, kakšni bodo vreme in temperature, da vas vročina ne preseneti. Planinski vzpon ali pohod morate začeti dovolj zgodaj. Tako se boste lahko tudi izognili popoldanskim nevihtam ali vročini. Izberite si vzpon, ki bo prilagojen vašemu zdravstvenemu stanju.
4. Bodite popolno opremljeni: najbolj pomembni so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku imejte tudi malico, pijačo, osebne dokumente, kapo, vetrovko, zaščitno kremo, sončna očala, rezervna oblačila, mobilni telefon, kompas, svečo in baterijsko svetilko; ob daljšem in zahtevnejšem vzponu ne bo odveč niti bivak – spalna vreča.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

V Kranju boj proti velikim izgubam

Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) je akcijo Ohranimo čebele začela že pred časom, do zdaj pa so jo uspešno izpeljali v Celju, Mariboru in Črnomlju. Kot pravijo na zvezi, so bile akcije “nadvse uspešne, saj nam je uspelo zbrati veliko podpisov v podporo peticiji, o našem prizadevanju za ohranitev čebel pa smo seznanili širši krog ljudi.“

Povprečne izgube v odstotkih po regijah
Obalno-kraška: 41
Ljubljanska: 37
Goriška: 29
Podravska: 20
Jugovzhodna Slovenija: 18

Namen akcije je seznaniti čim širši krog ljudi s problematiko čebel ter pomenom ohranitve čebel. Poleg tega pozivajo k podpisu peticije- do zdaj so zbrali že skoraj 1000 podpisov. Več informacij lahko najdete na strani ohranimo-cebele.si.

Umrla četrtina čebeljih družin
Sicer pa je po podatkih zveze zadnje leto umrla kar četrtina čebeljih družin. Najvišje izgube so zabeležili v Obalno-kraški in Ljubljanski regiji; večina čebelarjev je družine izgubila pozimi. V Sloveniji smo v zadnjih treh letih izgubili preko sto tisoč čebeljih družin.

“Zadeva je zelo zaskrbljujoča. Že Einstein je dejal, da bo človek preživel le še štiri leta po tem, ko bo čebela izginila z obličja Zemlje. Bojimo se, da nam kakšno leto že teče,” je ob tem konec aprila dejal Boštjan Noč, predsednik ČZS, in najavil akcijo Ohranimo čebele, s katero želijo pripomoči k vsaj malo manjšim izgubam čebel.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Spomeniki v novih oblačilih

Obnova. Skoraj tri leta po uničujočih poplavah kulturni spomeniki v Kropi končno dobivajo lepšo podobo.

Trenutno končujejo obnovo pete hiše in restavrirajo eno od znamenj, skupaj pa morajo obnoviti 18 kulturnih spomenikov, med njimi 15 stanovanjskih hiš, vigenjc Vice, Slovensko peč in spomenik NOB, ter dve znamenji.

Obnova bi morala biti končana do konca junija, vendar so dela zahtevnejša, kot so pričakovali, poleg tega morajo nekatere materiale pridobiti iz tujine. Stala bo 242 tisoč evrov, denar je zagotovilo ministrstvo za okolje in prostor, za nadzor skrbi Restavratorski center RS, obnovo pa spremljajo tudi strokovnjaki s kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) Slovenije.

ZVKD prisluhnil Kroparjem
“Na obnovo smo Kroparji dolgo čakali, zato smo zadovoljni, da končno postaja lepša. Čeprav poteka počasneje, kot je bilo predvideno, verjamemo, da bodo dela kmalu končana. Na hišah obnavljajo fasade ter ponekod okna in vrata, zadovoljni pa smo tudi, da za strokovno obnovo skrbi konservatorka Saša Roškar ter da je stekel dialog z domačini in lastniki spomenikov,” je za Žurnal24 povedala Metka Kavčič, predsednica Turističnega društva Kropa in lastnica ene od že obnovljenih stanovanjskih hiš.

Kroparji si želijo, da bi se našel denar tudi za gradnjo kamnitega Koruznega mostu, ki bi nadomestil začasnega lesenega. “Kako poplavno varna je Kropa in kako kakovostni so jezovi za umirjanje Kroparice, pa se bo šele pokazalo,” je dodala Kavčičeva.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Sto kilometrov za en evro

Bled. Z avtomobilom na električni pogon se je mogoče zapeljati po vsej Gorenjski, kajti konec tedna so zanje odprli pet polnilnih postaj in na novo pridobitev opozorili z zelenim EleKtrO popotovanjem.

Električni avtomobil je mogoče napolniti na Jezerskem in Bledu ter v Preddvoru, Bohinju in Kranjski Gori. Polnilni postaji že nekaj časa delujeta tudi na Laborah v Kranju in v bohinjskem Bohinj Park Hotelu. Kot je povedala Tadeja Zgaga, predsednica kranjskega Združenja za dobrobit okolja Živomodro, je v Sloveniji ta čas 20 električnih avtomobilov. “To je prva tovrstna trasa v Sloveniji in prva karavana, s katero želimo ljudi opozoriti na pomembnost skrbi za okolje, uporabo obnovljivih virov energije in na spreminjanje naših navad,” je še pojasnila.

Poceni vožnja
Velike pozornosti je bilo deležno električno vozilo tesla roadster sport, ki je lastnika Romana Bernarda, direktorja podjetja Flycom iz Žirovnice, stalo 140 tisoč evrov. “Z enim polnjenjem lahko prevozim 400 kilometrov, za sto kilometrov pa porabim za en evro električne energije,” je dejal Bernard. Za med pa gre električno kolo, ki ga je zasnoval Gregor Maček iz Ljubljane, kajti, kot je dejal, s proizvodnjo ne sledijo povpraševanju. Zložljivo kolo tehta le 14 kilogramov, z enim polnjenjem pa je mogoče za samo dva centa prevoziti 15 kilometrov. “V Sloveniji ni bilo posebnega interesa za izdelovanje, zato sem navezal stike s kitajskim proizvajalcem, ki je tudi bistveno cenejši. Prvo serijo so pokupili Slovenci in Srbi; kolo je zelo primerno za vožnjo po mestu,” je povedal Maček.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Neprofitna in draga

V četrtek je ključe neprofitnih stanovanj nove soseske na sotočju Save in Kokre prejelo več kot 60 družin. Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS) jih je delil po prednostnem seznamu Mestne občine Kranj.

Mešani občutki
Mustafa Kuljanovič je na stanovanje čakal tri leta. “Bil sem presenečen, ko so me klicali. Nikoli nisem jamral, pa tudi obupal ne,” je dejal. Manj zadovoljen je bil Hasan Miskič. Dobil je sto kvadratnih metrov veliko stanovanje, vendar četrtino zaseda balkon, najemnina pa znaša skoraj 400 evrov. Odkrito se boji, da ne bo zmogel plačevati, izbire pa, pravi, ni imel. “Če ne bi vzel, ne bi smel več vlagati prošenj,” je dejal.

Na voljo subvencija
Vodja občinskega oddelka za splošne zadeve Tatjana Hudobivnik se strinja, da najemnine na Sotočju zaradi velikosti stanovanj niso nizke, lahko pa stanovalec zaprosi za subvencijo, opozarja.

Sicer ocenjuje, da je bil delež nezadovoljnih včeraj majhen kot še nikoli. Prav tako zanika, da občina ne bi prisluhnila željam. Kuljanovič to potrjuje: “Ljudje se niso pozanimali. Meni je občina ponudila večjega, pa cenovno ne bi zmogel, nato so našli manjšega,” je dejal, zadovoljen, da je zgodba končana.

Nov naval
Kranjska mestna uprava je medtem komajda sklenila omenjeno poglavje in odpira novega. S skladom se že dogovarja o dodatni kvoti 30 stanovanj, saj komajda sledi povpraševanju po neprofitnih stanovanjih. “Potrebe bistveno presegajo našo ponudbo,” je priznala Hudobivnikova.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Ne precenite svojih sposobnosti

“Kot najpomembnejše dejavnike tveganja v gorah prepoznavamo neustrezno pripravo na odhod v gore, neizkušenost in nepoznavanje značilnosti gorskega sveta, neobvladovanje prvin gibanja in neuporabo zaščitne osebne opreme,” pravijo na Planinski zvezi Slovenije (PZS).

Obiskovalcem gora svetujejo pridobitev osnovnega znanja na organiziranih vodenih turah, gorniških šolah in tečajih, ki jih prirejajo planinska društva ter s samoizobraževanjem.

Tako kot v vsakem letnem času, velja tudi za poletje v vzpetem svetu star slovenski pregovor ‘dež za soncem mora biti, za veseljem žalost priti’.

PZS pred začetkom poletne sezone

“Ustrezna izbira cilja in poti je odločitev, ki odločilno pripomore k varno izpeljani turi,” pravijo in pojasnjujejo, da je treba pri izbiri ture upoštevati znanje in izkušnje, telesno pripravljenost, vzdržljivost in opremo.

Ne precenite svojih sposobnosti
Informacije o poti lahko že predhodno najdete v knjižnem vodniku posamezne gorske skupine in planinskega zemljevida. “Pomembno je, da ne precenjujemo svojih sposobnosti. V časovnem poteku ture načrtujmo nekaj rezerve, ki nam bo prišla prav ob nepričakovanih zapletih. Tik pred odhodom v gore preverimo najnovejšo kratkoročno vremensko napoved za gorski svet. Svojcem natančno povejmo, kam gremo in kdaj se nameravamo vrniti, da bodo, če nas v dogovorjenem času ne bo domov, znali pravilno ukrepati. Med turo stalno spremljajmo razvoj vremena in mu prilagodimo njen potek,” še dodajajo.

V tem delu leta je potrebno še posebej razlikovati med prisojami in osojami. Povsem zgoraj tudi zaradi morebitnih snežišč, na katerih so pogosti zdrsi, nižje pa predvsem zaradi vročine. Zato se izogibajmo daljšim popoldanskim vzponom prek odprtega, ‘sončnega’ sveta.

PZS

Nevarnost vročinskih neviht
V času “pasjih dni” so pogoste tudi vročinske nevihte. Zato svetujejo, naj se planinci najkasneje do opoldanskih oziroma zgodnjih popoldanskih ur umaknejo z izpostavljenih mest, kjer je možnost za pojav strele precej večja kot drugje.

Lažni občutek varnosti
In za konec še: ne onesnažujte gora, vse smeti odnesite s seboj v dolino. “Med hojo izklopimo mobilne telefone; namesto da hodimo z lažnim občutkom njihove varnosti, poskrbimo za kakovostno pripravo na turo,” še pravijo na PZS.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Cilj je doživljanje narave

“Obnova se bo začela po pridobitvi nepovratnih sredstev od države, predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta,” je povedala Božena Ronner iz županovega kabineta in dodala, da je gradbena dokumentacija že v celoti pripravljena, pridobili so že gradbeno dovoljenje, pripravljajo pa še prijavo na razpis ministrstva za kmetijstvo.

Sobivati z naravo
Turistična identiteta Zoisovega parka s Pristavo temelji na sobivanju z naravo in bogati dediščini botanika Karla Zoisa. Narava je izhodišče za izobraževalne in športno-rekreativne dejavnosti, doživljanje in povezovanje z naravo ter celostni razvoj posameznika, kar bo vzpostavilo tematski in doživljajski park.

Ekodoživljajski park
Idejna zasnova razvoja celotnega območja je razdeljena na štiri faze. “Prva je obnova jezerc, pridobili smo že nepovratna sredstva za ureditev tematskega igrišča, druga faza pa je krajinska ureditev parka, Zoisove sobe v Pristavi in ekodoživljajskega parka, za kar smo že kandidirali za nepovratna sredstva in pričakujemo rezultat septembra,” so dejali na občini.

Obnova parka je po podatkih občine vredna okoli 350 tisoč evrov.
Nekdaj priljubljena izletniška točka v Javorniškem Rovtu – starejši domačini se spominjajo tudi kopanja in drsanja na jezerih – je namreč že več desetletij močno zanemarjena, eno izmed jezer pa sta trsje in preslica že skoraj popolnoma 
prerastla.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Le še dve sortirnici

Na četrtkovi seji konzorcija Cero so župani vseh glavnih občin, združenih v konzorciju, soglasno sprejeli dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki predvideva štiri rešitve, z dvema sortirnicama in odlagališči. Sprejem DIIP je po besedah kranjskega župana in predsednika poslovnega odbora Damijana Perneta korak naprej k uresničitvi centra za regijsko ravnanje z odpadki; naslednji korak bo podpis medobčinske pogodbe, ki je pogoj za pridobitev kohezijskih sredstev.

Izstop Cerkelj
Napaka. Konzorcij Cero je včeraj sprejel tudi pismo Občine Cerklje na Gorenjskem o izstopu iz konzorcija Cero, saj je pristopila k Rceru Ljubljana. Nekateri župani menijo, da so Cerklje s tem naredile napako, saj na Gorenjskem niso pričakovali tako hitre rešitve, o njihovih obveznostih do Cera Gorenjska pa bodo še razpravljali.

Zgodovinski dogodek
S Pernetom se strinja jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger, ki je za Žurnal dejal: “Mislim, da gre za zgodovinski trenutek, saj smo se po dveh letih končno dogovorili in projekt peljemo naprej. S sprejetim dokumentom bomo prihodnji teden šli tudi na ministrstvo za okolje in prostor. Vse druge rešitve, o katerih se je ugibalo v preteklosti, denimo sodelovanje z Ljubljano, zdaj odpadejo. Gorenjci sami rešujemo gorenjski problem odpadkov.”

Prevelik projekt
Kot je po seji Cera povedal Perne, so na podlagi uspehov gorenjskih občin pri ločenem zbiranju odpadkov ugotovili, da je bil prvotni projekt Cera glede na zdajšnjo količino odpadkov negospodaren. “Po najnovejših študijah se je z ločenim zbiranjem količina odloženih odpadkov zmanjšala za najmanj 40 odstotkov,” je navedel Perne. Novi DIIP po njegovih besedah tako ne predvideva več objekta za mehansko in biološko predelavo odpadkov, temveč le še dve sortirnici in manjši objekt za biološke odpadke (kompostarno), s čimer bi zadostili evropski direktivi za odlaganje odpadkov.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Olajšanje za jezero

Dobra dva meseca pred predvidenim rokom se je končala gradnja kanalizacijskega omrežja v Ribčevem Lazu, ki skupaj s kanalizacijo v Ukancu zagotavlja čistejše Bohinjsko jezero.

“Vsi veliki onesnaževalci so priključeni na kanalizacijsko omrežje, kar pomeni, da 90 odstotkov odplak ne odteka več v jezero. Nepriključene ostajajo le še počitniške hišice v Ukancu,” je pred dnevi za Žurnal dejal Andrej Sodja, višji svetovalec za komunalno infrastrukturo na Občini Bohinj. V Bohinjsko jezero odplake tako ne odtekajo več niti iz avtokampa v Ukancu niti iz hotelov in centralne pralnice zanje.

Na svoje stroške
Čiščenje greznic. V Bohinju so z dopolnitvijo občinskega odloka določili, da morajo lastniki objektov na nadmorski višini nad 1.500 metri na svoje stroške čistiti greznično blato in ga odpeljati v centralno čistilno napravo. Vodovod. Sočasno z gradnjo kanalizacijskega omrežja naj bi gradili vodovodno, zanj pa potrebujejo 1,3 milijona evrov – 80 odstotkov denarja naj bi pridobili iz Kohezijskega sklada.

Jezero pa ta čas ogrožajo odplake iz koče pri Triglavskih sedmerih jezerih. “Planinsko društvo Ljubljana Matica naj bi še letos začelo graditi čistilno napravo, prav tako Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju pri koči pod Bogatinom,” je povedal Sodja. Po besedah Špele Remec Rekar z Agencije Republike Slovenije za okolje je stanje jezera sicer zelo dobro, saj je med alpskimi jezeri v Evropski uniji uvrščeno med referenčna.

Zgornja dolina izvisela
V Bohinju so do zdaj zgradili dobro tretjino načrtovanega kanalizacijskega omrežja. Da bo zagotovljena stoodstotna razbremenitev jezera, morajo v Ukancu zgraditi še kilometer omrežja.

Gradnja bohinjske kanalizacije je bila predvidena v projektu Gorki. “Računali smo, da bomo dobili devet milijonov evrov, a zaradi zapletov s tem projektom jih bomo dobili le šest. To pomeni, da bomo gradili manjšo čistilno napravo in da je izvisela gradnja kanalizacije v Zgornji dolini; tam bi jo morali zgraditi najpozneje do leta 2015, vendar za to občina nima denarja,” je še dejal Sodja. Od države so za kanalizacijo do zdaj dobili 1,7 milijona evrov, občina pa jih je zagotovila pet. Prav toliko bo stala nova centralna čistilna naprava, ki jo bodo gradili v Bohinjski Bistrici. “Če bomo letos dobili odločbo, bomo začeli čistilno napravo in povezovalni kanal za Spodnjo dolino graditi leta 2011, poskusno pa naj bi začela delovati leta 2013.“

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.