Gorenjski blog

Jeseniški odlok buri duhove

Hranjenje golobov, pljuvanje, metanje cigaretnih ogorkov in lepljenje žvečilnih gumijev na klopi v parku na Jesenicah vas bo stalo 200 evrov – gre za identično vsoto, o kateri smo poročali danes v drugem članku z naslovom Za smeti na smetišču 200 evrov kazni: če namreč odložite smeti na odlagališču, sicer že prenapolnjenem s smetmi, vam redar lahko naloži denarno kazen do 200 evrov. Če boste odlagali odpadke v naravnem okolju, boste plačali do 500 evrov.

Če boste vinjeni in ob tem popivali na javnem kraju, boste odšteli 200 evrov.

Ponoči prepovedano kositi travo
Prepovedano je tudi proti njihovi volji nadlegovati občane s prodajo, propagando ali kakršnim koli zbiranjem podatkov; ob nedeljah, praznikih in ponoči ni več dovoljeno kositi trave ali s katerim drugim domačim opravilom motiti sosede.

Glasen lajež je prepovedan
Posebej pozorno si bodo morali odlok prebrati lastniki psov in ostalih živali: te je namreč prepovedano voditi na vsa igrišča, kopališča, javne prireditve; za njimi morajo lastniki ustrezno počistiti ter ustrezne pripomočke za čiščenje tudi pokazati redarju, če ta to zahteva.

Glasen lajež velja za prekršek.

Enaki ukrepi tudi drugod?
Novi ukrepi na Jesenicah so stopili v veljavo 15. julija z Odlokom o javnem redu in miru v občini Jesenice, ki si ga lahko preberete na spletni strani občine Jesenice. “Pravzaprav nimamo nič takega, kar občinski odloki v drugih občinah ne bi vsebovali,” nam pove vodja medobčinskega inšpektorata Boštjan Omerzel in dodaja: “Ljudi bomo najprej tri mesece seznanjali z odlokom. Z dnem, ko je odlok stopil v veljavo, smo tudi službo zastavili drugače: službo začenjamo ob petih zjutraj, ko številni že peljejo pse na sprehod in jim povemo, kako morajo pravilno ravnati.“

 

Jesenice:
Prepovedano je popivati v prodajalnah ali na drugih javnih površinah, ki niso določene za točenje alkoholnih pijač.
Bled:
Prepovedano je ležati v Zdraviliškem parku in Mali Zaki.

Zadnje čase so se številne prijave nanašale na uničevanje zelenic, zato tej problematiki namenjajo izdatno pozornost. A Omerzel poudarja, da je za njih globa res skrajna rešitev: “Mi do zdaj nismo izrekli nobene globe. Samo lani smo izrekli eno globo zoper občana, ki je posekal drevo na javni zelenici. Za globo se odločimo le, ko vidimo, da smo nekako izigrani ali opozorilo ne doseže svojega namena.“

Glede dela odloka, ki se nanaša na popivanje na javnih krajih, pa dodaja: “Veliko je popivanj pred gostinskimi in trgovskimi lokali, na avtobusnih postajališčih, železniški postaji. Če bo šlo za vinjeno osebo, za njih tako ali tako obstajajo zakonska določila in bo posredovala policija.“

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Za smeti na smetišču 200 evrov kazni

Vzemimo za primer kraj, v katerem so številni apartmaji in vikendi: območje Kranjske Gore (ob jezeru Jasna), namenjeno odlaganju smeti, je nemalokrat hitro prenapolnjeno z odpadki. Če na takem kraju v natrpan smetnjak vseeno odložite smeti, vas redar lahko kaznuje z 200 evri.

Za pojasnila, zakaj na odlagališče smeti pošiljajo redarje, smo se obrnili na vodjo medobčinskega redarstva, Boštjana Omerzela: “Na območju Kranjske Gore je velik problem odlaganje odpadkov na mestih, ki za to niso predvidena. Tam je takih lokacij več. Zadevo na terenu stalno spremljamo in na morebitna nepravilna odlaganja opozarjamo kršitelje.”

Novost: na Jesenicah ne smete pljuvati in lepiti žvečilnih gumijev na klopi v parku, kositi trave ob nedeljah, popivati na javnem kraju…Več o zanimivem novem odloku v članku Jeseniški odlok buri duhove.

 

Opozorili komunalo, ta pa nič
Problem najbolj obremenjuje tamkajšnje prebivalce, ki plačujejo redni mesečni komunalni prispevek ter pričakujejo, da bodo za to imeli zagotovljeno urejeno odlagališče smeti. Tudi zato, ker je kraj turistično razvit.

Omerzel na to odgovarja: “Mi smo ugotovili dve stvari: vsaka stanovanjska hiša tam bi morala imeti svoje lastne zabojnike za odpadke. Ekootoki so namenjeni izključno za odpadke, ki so predvideni za ločevanje in reciklažo. Res pa smo ugotovili tudi, da so zabojniki za ločeno zbiranje velikokrat prenapolnjeni in smo v zvezi s tem enkrat že opozorili Komunalo Kranjska Gora. Pripravljamo tudi poročilo o tem.” Odgovora na opozorilo še niso prejeli, pravi.

Glob malo, opozoril ogromno
Medobčinski inšpektorat in redarstvo sicer skrbita za urejenost naslednjih občin: Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica. “V enem letu, odkar smo bili vzpostavljeni, smo na območju Kranjske Gore izrekli eno ali dve globi za nepravilno oglaganje odpadkov. Opozoril je bilo bistveno več. Kolikor imamo povratne informacije, opozorilo praviloma zaleže. Ko pa se izkaže, da gre za ignoriranje postopka, se odločimo za globo,” še pojasni Omerzel.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Porušite novo dvorano!

Boris Pavšlar, ki se je zaradi gradnje pritožil, je potrdil, da je že na začetku meseca dobil odločbo upravne enote, ki zahteva povrnitev v prvotno stanje. Opozarja pa, da še ni izvršljiva, saj se je na odločbo mogoče pritožiti na ministrstvo za okolje in prostor, nato je možen upravni spor in nato še revizija na vrhovnem sodišču.

Propad partnerstva?
Dvorano na Zlatem polju so sicer postavili v javno-zasebnem partnerstvu in je bila prvi primer takega partnerstva v občini Kranj. Občina je prispevala zemljišče in obljubila, da bo zakupila določeno število ur, gradilo pa je podjetje Expo biro s partnerji. Temeljni kamen so položili maja 2007, prvo tekmo pa so hokejisti kranjskega Triglava odigrali januarja 2008.

Da so že 1. julija izdali odločbo, so potrdili tudi na upravni enoti Kranj. Pojasnjujejo, da so v obnovljenem postopku ugotovili, “da izdano gradbeno dovoljenje ni bilo skladno z vsemi določili zazidalnega načrta”.

Zato so zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnili, prvotno izdano gradbeno dovoljenje pa odpravili. Ker je odpravljeno gradbeno dovoljenje, pa zakon o upravnem postopku določa, da morajo biti odpravljene tudi vse pravne posledice. “Investitor bo zato moral v roku 30 dni od izvršljivosti odločbe vzpostaviti stanje pred izdajo gradbenega dovoljenja, torej zgrajeni objekt odstraniti,” pojasnjujejo na kranjski upravni enoti.

Oglasili se bodo avgusta
Rado Vračko, direktor podjetja Expo biro, ki je zasebni partner v javno-zasebnem partnerstvu, je povedal le, da bodo 2. ali 3. avgusta pripravili novinarsko konferenco in da so se dogovorili, da izjav do takrat ne dajejo. Ali še imajo čas za pritožbo, je odvisno od tega, kdaj so odločbo prejeli. Rok je namreč 15 dni od prejema. Prvotno stanje pa bodo morali, če bo odločba postala izvršljiva, vzpostaviti prav oni.

 Možna ukinitev hokejskega kluba
“Če bodo dvorano porušili, bodo Kranjčani ostali brez drsališča, to pa lahko pomeni tudi ukinitev hokejskega kluba,” je pojasnil poznavalec, ki ni želel biti imenovan. Na vprašanje, ali se na trening ne bi mogli voziti v Ljubljano ali na Jesenice, pa odgovarja, da to ne pride v poštev, saj so drsališča prezasedena.

 

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Šobec čaka občino

“Problem je kanalizacija, ki jo mora zgraditi občina, vendar primarni kanal ni med prednostnimi projekti. Brez urejene kanalizacije pa ne moremo uresničiti naših projektov,” je za Žurnal dejal Zlatko Kavčič, predsednik leške krajevne skupnosti in Turističnega društva (TD) Lesce, ki je lastnik Campinga Šobec.

Računajo na več

Zasedenost. V Campingu Šobec so imeli letos 5.500 gostov in 17 tisoč nočitev. Računajo, da bo letošnja sezona za deset odstotkov boljša od lanske, ko so v kampu našteli 18 tisoč gostov in 70 tisoč nočitev.

Zdajšnja trgovina je za kamp s petimi zvezdicami neprimerna, potrebujejo tudi večjo in sodobnejšo restavracijo, novogradnji pa načrtujejo že več let.

Pred tremi desetletji so se odločili za ekoturizem, vendar ga brez urejenega čiščenja odpadnih voda ne morejo v celoti uresničevati.

“Občina mora zgraditi primarni kanal, ker pa ne vemo, kdaj se bo to zgodilo, se z našim projektom tudi ne moremo prijaviti na razpis za evropska sredstva,” je poudaril Kavčič.

Gradnja trgovine in restavracije bo stala najmanj dva milijona evrov, urediti pa želijo tudi hipodrom. Zdajšnje stavbe bodo porušili in zgradili nove hleve, glede steze pa še ni odločeno, ali bo ostala ali jo bodo odstranili.

“Steza ne ustreza mednarodnim tekmam, poleg tega želimo razvijati dresurno in terapevtsko jahanje. Urejanje bo trajalo od pet do deset let, tudi pri tem projektu pa računamo na evropski denar,” je pojasnil.

Turistično naselje Mivka
Na območju Mivke pa naj bi podjetje Intering holding gradilo hotel z 200 sobami, bazene in deset objektov z več kot sto apartmaji, gradnja naj bi stala od 60 do sto milijonov evrov. “Pri tem projektu ne bomo sovlagatelji, upam pa, da bomo dobro sodelovali,” je sklenil Kavčič.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Ne bodo še skakali

Obnova 120-metrske Bloudkove velikanke v Planici, ki se je podrla leta 2001 ter naj bi se začela in končala še letos, se je premaknila v prihodnje leto.

“Začetek del načrtujemo in pripravljamo najpozneje v prvi polovici leta 2011,” so pojasnili na ministrstvu za šolstvo in šport (MŠŠ).

Še avgusta pa je terminski načrt predvideval začetek del na tem objektu maja in zaključek novembra, decembra pa že prve skoke na obnovljeni skakalnici.

Pripravljajo dokumentacijo
Kot so za Žurnal pojasnili na MŠŠ, letos poteka izdelava projektne dokumentacije za Skakalni center Planica in vsi predpisani postopki za koriščenje sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Nordijski center Planica bo končan predvidoma leta 2013, je razložila Katja Pegam z MŠŠ in dodala, da gospodarska kriza ne vpliva na potek priprave projekta: “Za projekt imamo načrtovana sredstva Evropske unije, pri načrtovanju investicije pa smo bili še posebno racionalni in ekonomični.”

Skakalni in tekaški center
Nordijski center Planica. Razdeljen je na dva dela, in sicer na skakalni in tekaški center. Investicijo v skakalni center bodo začeli izvajati predvidoma letos s skakalnicami, vključno s servisnim in spremljajočimi objekti, sledila bodo dela za zasneževanje in osvetlitev, v sklepni fazi leta 2013 pa bodo posodobili še letalnico s spremljajočimi objekti. Tekaški center bodo začeli graditi leta 2011, ta pa vključuje ureditev tekaških prog in centralni informacijski objekt. Predviden zaključek je ravno tako leta 2013.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Kalvarija do olajšanja

Gorenjska v soboto po 13. uri nima dežurne zobozdravstvene službe, opozarja Maja Plementaš iz Tržiča. S hudimi bolečinami je prejšnjo soboto preživela nekajurno kalvarijo.

Gorenjska ni v mreži
Plementaševo je zob začel boleti okrog 18. ure. Najprej je preverila, kje na Gorenjskem naj bi bil takrat najbližji dežurni zobozdravnik, a je spoznala, da ga ni.

Nujna zobozdravstvena pomoč

Prihodnje leto. Podatki o nujni zobozdravstveni pomoči v Ljubljani in ceniku so na http://www.zd-lj.si.

Do 30 ljudi poišče pomoč sobotne dežurne zobozdravstvene službe v Kranju.

1. 4. 2011 naj bi bila po pričakovanju direktorja OZG Jožeta Veternika regija vključena v mrežo dežurnih zobozdravstvenih ambulant.

Na MZ je v preteklosti prevladalo stališče, da je za urgentne primere s področja stomatologije dovolj blizu Klinika v Ljubljani.

Direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG) Jože Veternik je to potrdil. Še več, opozoril je, da regija nima dežurnega zobarja niti v nedeljo niti med prazniki. “Ni vključena v mrežo dežurnih služb,” je pojasnil in dodal, da je sobotno dopoldansko dežurstvo v Kranju pravzaprav plod lastne režije OZG.

Neprijetna avantura
Ker je Plementaševa neuspešno klicala tudi več kot 30 gorenjskih privatnikov, se je odpravila na Metelkovo v Ljubljano. “Tam pa zopet šok,” podoživlja občutke.

Dežurni zobozdravnik v Ljubljani med 16. in 21. uro ne dela, izvedela pa je tudi, da oskrba ni brezplačna in da pacienti drugih občin plačajo več kot Ljubljančani, kar se ji zdi diskriminatorno.

Vseeno je počakala in bila sicer z delom zobozdravnice zadovoljna. “Takoj sem začutila olajšanje. To pa se zmanjšalo takoj, ko mi je sestra dala račun za 91,3 evra,” se spominja.

Nadstandard
Plementaševi se zdi sramotno, da je edina delujoča dežurna zobna ambulanta v nočnem času zasebna.

Na spletni strani Zdravstvenega doma Ljubljana opozarjajo, da gre za nadstandard. “Kar pomeni, da ne spada med pravice obveznega zdravstvenega zavarovanja in je tako samoplačniška,” pišejo. Priložen imajo tudi cenik.

Kaj pa Gorenjska
Veternik pričakuje, da bo Gorenjska vključena v mrežo dežurnih zobnih ambulant prihodnje leto. Ministrstvu za zdravje (MZ) je v ta namen pred kratkim posredoval pobudo, prejel naj bi tudi neformalno zagotovilo, da se bo to zgodilo.

Na MZ so v četrtek sprejetje pobude potrdili. Možnosti niso izključili, se jim pa zdi zdi smiselno, glede na dobro razvito mrežo, premisliti, koliko dežurnih zobnih ambulant in kje res potrebujemo.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Moški še oklevajo

“Na to ne bom odgovoril, saj se še nisem odločil. Odločitev je odvisna tudi od mojega zdravja,” je včeraj na vprašanje, ali bo jeseni vnovič kandidiral za župana, odgovoril bohinjski župan Franc Kramar.

Zaradi zdravstvenih težav, ki jih ima v zadnjem letu, o odločitvi za kandidaturo za četrti županski mandat še tehta. Če se bo odločil zanjo, je dejal, razlog ne bo v političnih ambicijah, temveč v želji, da dokonča nekatere razvojne projekte za Bohinj.

V nasprotju z županom pa je o kandidaturi že odločena Marija Ogrin, občinska svetnica, arheologinja, ki dela kot vodja oddelka Muzeji v Bohinju. Kandidirala bo s podporo Slovenske demokratske stranke. “Želim, da bi občini uspelo pridobiti več evropskega denarja,” je poudarila Ogrinova.

Cvetkova odločitev kmalu
V javnosti se omenjajo tudi imena občinskih svetnikov Jožefa Cvetka in Dušana Vučka ter podžupana Antona Urha. Zadnji govorice v celoti zavrača, saj jeseni ne bo kandidiral.

“To me ne zanima. Bom pa podprl zdajšnjega župana, če bo kandidiral,” je bil kratek Urh. Za župansko funkcijo se ne bo potegoval niti Vučko, kajti kot pravi, vso svojo energijo usmerja v službo (na notranjem ministrstvu, op. p). “Bom pa verjetno vnovič kandidiral za občinskega svetnika na listi LDS,” je dodal.

Jožef Cvetek, upokojeni ravnatelj bohinjske šole, pa še okleva. “Odločitev bo padla v nekaj dneh. Če se bom odločil za kandidaturo, bo to na listi Nove Slovenije,” je pojasnil Cvetek, ki je za župana kandidiral že dvakrat.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Privlačen, a težko dostopen

 

360 ur prostovoljnega dela je bilo vloženega v izkopavanja. Šmajdov grad stoji sredi konglomeratne stene skoraj 15 metrov globokega kanjona reke Kokre.

Šmajdov grad je morda sto let starejši, kot so prvotno domnevali, je ena pomembnejših ugotovitev daljše raziskave ljudskega izročila o manj znanem in dobro skritem gradu v Kanjonu Kokre. Jamarsko društvo Carnium je te dni zaključilo izkopavanja

Čemu je služil
Grad naj bi postarale predvsem nekatere najdbe arheoloških izkopavanj, zlasti srebrnik iz leta 1436. Arheolog Draško Josipovič meni, da so ga postavili roparski vitezi, ki so prežali na uporabnike naravnega mostu čez Kokro, šele z začetki turških vpadov na slovensko ozemlje pa je skriti grad dobil danes najbolj priljubljeno funkcijo tabora oziroma skrivališča. To funkcijo je ohranil tudi v času kraljice Marije Terezije, ko so se v njem skrivali fantje, ki so se izogibali služenju vojske. Pred Francozi je služil kot zatočišče tudi rokovnjačem.

Najdb je bilo sicer manj, kot so arheologi pričakovali. Prav tako niso našli legendarnega skrivnega podzemnega prehoda. Vseeno se zdi grad zanimiv za popestritev turistične ponudbe.

Nočejo množičnega obiska
Milan Sagadin s kranjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine se s tem načelno strinja, svari pa pred množičnim obiskom, saj leži grad v še nedotaknjenem naravnem okolju.

Dostop je nevaren
Zadržani do množičnih obiskov so tudi pri mestni upravi in zanimivo – na zavodu za turizem. Strinjajo se namreč z jamarji, da je dostop nevaren. Na kranjski občini zato razmišljajo le o ureditvi pristopa v obliki kolesarske ali pešpoti z britofške strani Kokre.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Omejen dostop

V četrtek ob 17. uri bodo v Preddvoru pred novopostavljeno zapornico ob jezeru Črnava simbolično uprizorili odvoz osebnega vozila s pajkom. Tamkajšnje turistično društvo želi tako opozoriti na nov režim, ki omejuje dostop do jezera z jeklenimi konjički.

Želijo si plažo
Predsednik Turističnega društva Preddvor Brane Likozar pravi, da bi desno do makadamske poti radi uredili plažo. “Želimo vzpostaviti red, da bi ljudje, ki pridejo do jezera, imeli mir in bi ob obali uživali,” razkriva načrte in dodaja, da se je v preteklosti zaradi vozil, ki so jih ljudje pripeljali prav do jezera, pogosto dvigoval prah, za njimi pa so ostajali kupi smeti. Odkar so postavili zapornico, naj bi bilo teh precej manj. Likozar zatrjuje, da so obiskovalci novost večinoma sprejeli toplo, priznava pa, da se pojavljajo tudi pomisleki in kritike.

Kako bo z obiskom
Med zadržanimi do novosti je gostinec Janez Seljak. “Nisem zadovoljen,” pravi. Zapornica namreč vozilom preprečuje neposreden dostop do njegove priljubljene okrepčevalnice na robu jezera. Turistično društvo mu bo sicer izdalo nekaj posebnih dovolilnic za goste, Seljak pa se vseeno boji, da bo promet upadel. “Bomo videli. Če obiskovalci bodo, bo dobro,” poskuša biti razumevajoč, a opozarja tudi na pomanjkanje parkirišč pred zapornico.

Vse več kopalcev
Likozar o dobrem obisku ne dvomi. Optimizem temelji na vse več kopalcih, ki se k jezeru še posebno radi vračajo, odkar so v Novi vasi uredili kanalizacijo in se fekalije ne stekajo več v jezero.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Valilnica virtuozov

 Kranj bo sredi avgusta že sedmič v znamenju jazz kampa. “Namenjen je profesionalnim in amaterskim glasbenikom,” pravita organizatorja Primož in Gregor Grašič. Šolnina znaša 200 evrov, vstopnin za koncerte ne bo.

Predavatelji bodo pianist Emil Spanyi, tolkalec Christophe Bras, kitarist Primož Grašič, saksofonist Heinz Von Hermann, pevka Ines Reiger, vibrafonist Boško Petrovič, trombonist Matjaž Mikuletič, kontrabasist Aleš Avbelj, trobentač Lasse Lindgren in kitarist Dave Goodman.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.