Gorenjski blog EJGA je spletni prostor, kjer posamezniki, društva, podjetja in druge organizacije objavljajo in komentirajo informacije o dogajanju in življenju na Gorenjskem.

Sodelujte z nami!

Obveščajte ljudi o tem, kaj se dogaja na Gorenjskem! Prijavite se za sodelovanje še danes!

Več o sodelovanju / Registracija

Potrebujete profesionalno izdelane spletne strani? Potem se prijavite na nagradno igro in zadenite izdelavo spletne strani BREZPLAČNO!

Pohitite, kajti število mest je omejeno. Klikni za prijavo!
OGLASNO SPOROČILO  

Britanec med plavanjem doživel epileptični napad – Grajsko kopališče Bled, 8. julij 2010

Reševanje utopljenca

Reševalci so ob 13.30 iz Blejskega jezera rešili letošnjega prvega utopljenca. Kot je povedal zdravnik Leopold Zonik, je 22-letni Britanec med plavanjem v Grajskem kopališču doživel epileptični napad in potonil.

Na površje so ga potegnili kopališki reševalci in kopalci, v treh minutah od prejetega klica pa so prispeli tudi reševalci in ga začeli oživljati.

Oskrbeli so ga s kisikom, zaradi motenj srčnega ritma pa so ga z reševalnim vozilom odpeljali v jeseniško bolnišnico.

“K srečnemu razpletu je pripomoglo tudi dejstvo, da se je kopal na urejenem kopališču, kjer so ga opazili in mu takoj pomagali. Če bi se kopal zunaj urejenega kopališča, pa je vprašanje, kako bi se zgodba končala,” je poudaril Zonik.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Obnova kulturnih spomenikov v Kropi – julij 2010

Spomeniki v novih oblačilih

Obnova. Skoraj tri leta po uničujočih poplavah kulturni spomeniki v Kropi končno dobivajo lepšo podobo.

Trenutno končujejo obnovo pete hiše in restavrirajo eno od znamenj, skupaj pa morajo obnoviti 18 kulturnih spomenikov, med njimi 15 stanovanjskih hiš, vigenjc Vice, Slovensko peč in spomenik NOB, ter dve znamenji.

Obnova bi morala biti končana do konca junija, vendar so dela zahtevnejša, kot so pričakovali, poleg tega morajo nekatere materiale pridobiti iz tujine. Stala bo 242 tisoč evrov, denar je zagotovilo ministrstvo za okolje in prostor, za nadzor skrbi Restavratorski center RS, obnovo pa spremljajo tudi strokovnjaki s kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) Slovenije.

ZVKD prisluhnil Kroparjem
“Na obnovo smo Kroparji dolgo čakali, zato smo zadovoljni, da končno postaja lepša. Čeprav poteka počasneje, kot je bilo predvideno, verjamemo, da bodo dela kmalu končana. Na hišah obnavljajo fasade ter ponekod okna in vrata, zadovoljni pa smo tudi, da za strokovno obnovo skrbi konservatorka Saša Roškar ter da je stekel dialog z domačini in lastniki spomenikov,” je za Žurnal24 povedala Metka Kavčič, predsednica Turističnega društva Kropa in lastnica ene od že obnovljenih stanovanjskih hiš.

Kroparji si želijo, da bi se našel denar tudi za gradnjo kamnitega Koruznega mostu, ki bi nadomestil začasnega lesenega. “Kako poplavno varna je Kropa in kako kakovostni so jezovi za umirjanje Kroparice, pa se bo šele pokazalo,” je dodala Kavčičeva.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Pogrešanega planinca našli mrtvega – Jezersko, julij 2010

Na Jezerskem umrl planinec

Iskalno akcijo so vodili policisti s Policijske uprave (PU) Kranj, truplo pa so v dolino prepeljali gorski reševalci z Jezerskega.

Prijava pogrešane osebe je bila podana včeraj zvečer. Moški naj bi bil sam, namenjen pa je bil na območje Jezerskega,” nam je že zjutraj dejal Drago Cvetanovič s PU Kranj.

Tiskovni predstavnik PU Kranj Andrej Zakrajšek pa nam je potrdil, da so ga v dopoldanskih urah že našli, žal mrtvega. “Moški se je podal v planine. Vse okoliščine kažejo, da je šlo za nesrečo, se pravi padec. Glede na to, da še vedno čakamo potrditev, da gre res za to osebo, ki smo jo iskali, več informacij ne morem dati.

Bil je dobro opremljen
Kot je za Žurnal24 pojasnil predsednik Gorske reševalne zveze Igor Potočnik, so planinca našli v globeli pod steno Kranjske Rinke s policijskim helikopterjem, reševanje pa je oviralo tudi slabo vreme. Aktivirani so bili tudi gorski reševalci z Jezerskega, vendar so zaradi slabega vremena čakali. Planinec, šlo naj bi za Slovenca, je bil sicer po Potočnikovih informacijah dobro opremljen.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Opozorilo pred začetkom poletne planinske sezone – junij 2010

Ne precenite svojih sposobnosti

Kot najpomembnejše dejavnike tveganja v gorah prepoznavamo neustrezno pripravo na odhod v gore, neizkušenost in nepoznavanje značilnosti gorskega sveta, neobvladovanje prvin gibanja in neuporabo zaščitne osebne opreme,” pravijo na Planinski zvezi Slovenije (PZS).

Obiskovalcem gora svetujejo pridobitev osnovnega znanja na organiziranih vodenih turah, gorniških šolah in tečajih, ki jih prirejajo planinska društva ter s samoizobraževanjem.

Tako kot v vsakem letnem času, velja tudi za poletje v vzpetem svetu star slovenski pregovor ‘dež za soncem mora biti, za veseljem žalost priti’.

PZS pred začetkom poletne sezone

Ustrezna izbira cilja in poti je odločitev, ki odločilno pripomore k varno izpeljani turi,” pravijo in pojasnjujejo, da je treba pri izbiri ture upoštevati znanje in izkušnje, telesno pripravljenost, vzdržljivost in opremo.

Ne precenite svojih sposobnosti
Informacije o poti lahko že predhodno najdete v knjižnem vodniku posamezne gorske skupine in planinskega zemljevida. “Pomembno je, da ne precenjujemo svojih sposobnosti. V časovnem poteku ture načrtujmo nekaj rezerve, ki nam bo prišla prav ob nepričakovanih zapletih. Tik pred odhodom v gore preverimo najnovejšo kratkoročno vremensko napoved za gorski svet. Svojcem natančno povejmo, kam gremo in kdaj se nameravamo vrniti, da bodo, če nas v dogovorjenem času ne bo domov, znali pravilno ukrepati. Med turo stalno spremljajmo razvoj vremena in mu prilagodimo njen potek,” še dodajajo.

V tem delu leta je potrebno še posebej razlikovati med prisojami in osojami. Povsem zgoraj tudi zaradi morebitnih snežišč, na katerih so pogosti zdrsi, nižje pa predvsem zaradi vročine. Zato se izogibajmo daljšim popoldanskim vzponom prek odprtega, ‘sončnega’ sveta.

PZS

Nevarnost vročinskih neviht
V času “pasjih dni” so pogoste tudi vročinske nevihte. Zato svetujejo, naj se planinci najkasneje do opoldanskih oziroma zgodnjih popoldanskih ur umaknejo z izpostavljenih mest, kjer je možnost za pojav strele precej večja kot drugje.

Lažni občutek varnosti
In za konec še: ne onesnažujte gora, vse smeti odnesite s seboj v dolino. “Med hojo izklopimo mobilne telefone; namesto da hodimo z lažnim občutkom njihove varnosti, poskrbimo za kakovostno pripravo na turo,” še pravijo na PZS.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Nevarno odprt jašek pri Gorenjskih oblačilih – Kranj, junij 2010

"Ko bo otrok padel, bo prepozno"

Tri mesece je že odprt jašek pri Gorenjskih oblačilih, opozarja Konrad Pavli iz Kranja. Boji se, da bo kdo po nesreči stopil vanj in se poškodoval, jezi pa ga, da že en mesec opozarja kranjsko komunalo, pa se nihče ne zgane.

Jašek je nevaren

“Naveličal sem se opozarjati,” pravi Pavli. “Ko bo otrok padel v jašek, bo prepozno,” svari, prepričan, da ne bo nihče odgovarjal. Zdramil ga je primer iz Ljubljane, kjer je v jašek stopila ženska, se poškodovala, zdaj pa noče nihče prevzeti odgovornosti.

Da je jašek nevaren, so v petek ob fotografiranju opozorili tudi mimoidoči. Eden izmed njih je dejal, da naj bi bil pokrov že zamenjan, vendar naj bi bil prešibak in naj bi zato pod težo sicer na pločniku parkiranih vozil razpadel.

Komunala se ne odziva
Ker gre za tipičen jašek meteorne kanalizacije, smo vprašanja naslovili na kranjsko komunalo, vendar v petek nismo prejeli 
odgovora.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Raftarji iz vode rešili starejšo žensko – Radovljica, junij 2010

Junaki, ki to ne želijo biti

Kot smo poročali pred dnevi, so trije raftarji z bližnjega centra TinaRaft rešili starejšo žensko. Poškodovanka je utrpela modrico na hrbtu in manjšo podhladitev.

Trojico vam predstavljamo v okviru našega projekta Junak Slovenije. Več drugih zgodb, ki smo jih do zdaj zbrali v okviru akcije, lahko preberete v sorodnih člankih. Če tudi vi poznate koga, ki se je izkazal z izjemnim dejanjem, nam lahko pišete na naveza@zurnal24.si.

Med vodenjem izleta opazili žensko
Da se dogodek ni iztekel tragično, so poskrbeli Juš Avguštin, Grega Pirnat in Marko Koselj. Zjutraj so namreč vodili zaključni izlet osnovnošolcev. Z raftanjem so začeli pri Bledu, končali pa pri Fuksovi brvi. Vmes (nekaj sto metrov pred koncem poti) je spodnji Rakovnik, kjer so opazili žensko.

V ledeno vodo na pomoč
Mare je bil zadnji in jo je videl s čolna. Oziroma natančneje- rekel je, da je 99,9-odstotno prepričan, da je to človek. Ko smo prišli do cilja, smo samo pograbili stvari in stekli tja. 50 metrov stran smo jo videli in spoznali, da gre res za človeka. Nenadoma ta človek premakne glavo. Vse, kar sem rekel, je bilo: “Premika se, jaz grem notri.” Stekel sem po skalah in do obale, skočil v vodo in priplaval do nje. Videl sem, da ima ženska sive lase in svetel pulover. Rekel sem ji: “Gospa, gospa, a ste v redu?” Čeljust je imela tako skupaj, da ne morem opisati… To je nekaj groznega. Sploh ni mogla premikati čeljusti. Videl sem, da diha, da je pulz še prisoten. Rekel sem: “Mare, pridi, da jo bova odvlekla ven.” Mare je prišel in skupaj sva ji razklenila roke ter ji nataknila rešilni jopič. Medtem ko sva jo vlekla proti obali, je Grega po telefonu poskrbel za vse potrebno,” pripoveduje Juš.

Več fotografij s kraja dogodka si lahko ogledate v galeriji.

Bila je kot led
Kot pravijo vsi trije, niso zagnali panike, temveč so ravnali z glavo. Pod glavo so ji podložili jopiče, pokrili so jo z majico, Marko je stekel še po odejo.  “Poskusil sem ji odpreti oči. Ko sem hotel pogledati kakšne so zenice, sem videl, da gleda samo z belimi- zenic sploh nisem videl. Dali smo jo v bočni položaj za nezavestne, ki ji ni ustrezal. Potem smo jo položili na hrbet. Bila je čisto podhlajena, kot led. Hudo se je tresla. Edino, kar je spregovorila, je bilo po prihodu na obalo, ko se je za trenutek zavedla. Rekla je: “Ne, ne, dajte me nazaj v vodo,” še pravi Juš.

Največja nagrada je njeno preživetje
Kljub temu, da so rešili življenje, pa sami pravijo: “Tukaj ni nobenega junaškega dejanja. To je samo čut do sočloveka. To je bila refleksna reakcija. Bilo je tudi ogromno sreče, da smo jo sploh opazili. Največja nagrada za to je, da je preživela.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Največ nesreč se zgodi poleti – junij 2010

Poleti kar polovica vseh nesreč

V posamezni reševalni akciji je udeleženih najmanj pet ljudi: pilot, kopilot, tehnik, zdravnik reševalec, letalec reševalec. Številu usposobljenih s strani Gorske reševalne zveze (GRS) moramo dodati še nekoga s policije, ki opravi ogled kraja nesreče.

2009: GRS v številkah
391 intervencij
11.037 reševalnih ur
456 ponesrečencev

Največ nesreč in posredovanj je v Julijskih alpah, ki so tudi najvišje,” ob tem pojasnjuje Igor Potočnik, predsednik GRS.

Ko pride do nesreče, časa za razmišljanje ni: helikopter po prihodu na kraj dogodka izvleče vitlo, spusti zdravnika in reševalca do ponesrečenca, kjer se odpneta in vpneta v steno. tam ponesrečencu nudita najnujnejšo pomoč in ga premestita v transportno vrečo. Nato pokličeta helikopter, ki preleti nazaj in najprej dvigne ponesrečenca ter še enega člana naveze. Nato pobere še drugega člana in odleti v najbližjo bolnišnico.

Novost na smučiščih:
V začetku leta je gorska policijska enota preizkušala (za nas) novo metodo reševanja, ki je v svetu že uveljavljena. Žal je bila to le preizkusna doba, kot pravi Potočnik in dodaja: “Kadar bo šlo za hujše poškodbe (glave, stegnenice, hrbtenice), se bo v prihodnosti skoraj zagotovo uporabljal helikopter.” Prednost metode tehničnega reševanja je to, da se helikopter dvigne neposredno nad ponesrečenca in ga z vitlom dvigne ter odpelje v bolnišnico. Pri klasičnem reševanju pa je ponesrečenca potrebno najprej varno spraviti v dolino in od tam naprej.

Vsekakor je najbolj nevaren del, ko se spustijo do ponesrečenca in nato, ko ga pobirajo iz tega ven,” dodaja Potočnik.

Lani je Gorska reševalna zveza opravila 391 intervencij, dežurna posadka Slovenske vojske pa 142. Kako izgleda posamezna akcija, bodo skupaj prikazali na današnji vaji v Begunjah. Vajo Draga 2010 organizira jo GRS, ki bo prikazala svoje delo na težko dostopnih krajih s pomočjo helikopterja, točneje dvig ponesrečenca v helikopterski reševalni vreči in ponesrečenca, ki visi v steni.

Poleti kar polovica vseh reševanj
V Slovenski vojski opažamo, da se je v preteklih letih število reševanj v poletnih mesecih izrazito povečalo in da dežurna posadka helikopterja Slovenske vojske rešuje tudi večkrat na dan. Po številu se v poletnih mesecih zgodi 52 odstotkov vseh nesreč v letu. V poletni sezoni se v povprečju zgodi tudi do deset gorskih nesreč na teden,” so ob tej priložnosti v sporočilu za javnost zapisali v SV.

Letos je denimo 25. helikoptrski bataljon SV v gorah posredoval že 40-krat. Lani je bila pomoč dežurne posadke potrebna 142-krat v celem letu, od tega 116-krat v gorah. GRS pa je zabeležila 391 intervencij, pri čemer so prepeljali 456 ponesrečencev (46 jih je umrlo).

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Letos v gorah največ smrtnih žrtev plazov – junij 2010

Nobena sezona tako kruta kot zadnja

Nobena sezona v zadnjih 20 letih ni bila tako kruta kot letošnja, kar se tiče smrtnih žrtev plazov,” je dejal vodja gorske policijske enote Robert Kralj.

Več o današnji  slovesnosti na Okrešlju si lahko preberete v članku Tragedija, ki je ne bodo nikoli pozabili.

Z njim smo se pogovarjali ob robu današnje spominske slovesnosti na Okrešlju, kjer je pred 13 leti umrlo pet reševalcev letalcev. In čeprav za njihovo smrt ni bila kriva nepripravljenost ali morebitno podcenjevanje okoliščin, se velja ob začetku gorniške poletne sezone še enkrat spomniti na to, kako pripomoči k večji varnosti v gorskem svetu.

Robert Kralj (Foto: Tamara Barič)

Nevarno podcenjevanje zakonitosti narave
Problem je, da mnogi podcenjujejo naravo in njene zakonitosti, ki jih potem presenetijo. Trenutno so največji problem zdrsi. Ta vikend smo opravili že šest reševanj, od tega dvakrat na Prisanku,” je omenil. V minulem letu je gorska policija opravila okoli 200 intervencij. 28 pohodnikov je umrlo, 70 jih je bilo hudo poškodovanih.

Sneg v visokogorju še ostaja in bo še kak mesec krojil usodo planincev, ki ne bodo upoštevali zakonitosti gora, ampak bodo oblečeni kot v dolini. Ko pa bo sneg skopnel, bo problem padajoče kamenje. Zaradi vročine je veliko tudi dehidriranih, nekatere pa v hribih obide slabost. Kronični bolniki naj si zahtevnih tur raje ne privoščijo,” svetuje in priporoča tudi uporabo čelade.

Goršek: Turisti kar izzivajo nesrečo

Vse je v ljudeh in njihovih glavah,” so besede, s katerimi generalni direktor policije Janko Goršek opozarja, da so v prvi vrsti planinci tisti, ki morajo poskrbeti zase in ne reševalci ter policisti. “Kljub trudu naših fantov še prevečkrat opažamo slabo opremljene planince in trume turistov, ki samo izzivajo nesrečo. Trud, ki ga fantje vlagajo, je neizmeren. Zadnje čase veliko energije vlagajo tudi v smer ozaveščanja občasnih planincev. Včasih je uspeh dosežen, včasih ne,” pravi prvi mož policije in dodaja, da sta letalska in gorska policijska enota s šefoma Robertom Sušanjem ter Kraljem na čelu vrhunsko usposobljeni.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Mineva 13 let od nesreče v severni steni Turske gore -10. junij 2010

13 let od grozljive tragedije

Jani Kokalj, Mitja Brajnik, Luka Karničar, Rado Markič in Boris Mlekuž so se tako kot ostali reševalci in letalci 10. junija 1997 udeležili vaje pred začetkom pestre poletne sezone. Za izvajanje vaje dviga reševalca letalca in ponesrečenca v helikopterski reševalni vreči z jeklenico in vitlom v helikopter je bilo določeno nevarno sidrišče v severni steni Turske gore.

V spomin na to tragično nesrečo reševalci in policija vsako leto organizirajo spominsko slovesnost. Nekateri reševalci in sorodniki treh ponesrečenih so se na Okrešelj odpravili že v soboto, policisti gredo danes.

Fotografije sobotnega pohoda reševalcev in ponesrečencev si lahko ogledate v galeriji.

Dva reševalca letalca, ki sta izvajala vajo reševalec- ponesrečeni, so s sidrišča v steni s pomočjo jeklenice in vitla v helikopterju dvignili v helikopter. V trenutku nesreče so bili na sidrišču vsi. Dva so z vitlom dvigali v  helikopter, a zaradi povezave, ki je ostala med helikopterjem in sidriščem, je helikopter odtrgal s sidrišča tudi vseh pet reševalcev letalcev. Vrvica ni vzdržala teže petih reševalcev, ki so padli v globino.

Na nesrečo ne bodo pozabili
Še vedno mislimo na to. Tudi sklad Okrešelj za pomoč otrokom še deluje. V tem letu dajemo štipendije šestim otrokom in to je ena od oblik pomoči. Tega se spominjamo ne samo kot na tragedijo ampak tudi kot dogodek, iz katerega smo se marsikaj naučili,” pravi Dušan Polajnar iz Gorske reševalne zveze in tako naveže na burne dogodke znotraj te organizacije, ki so sledili po nesreči. Številni funkcionarji in reševalci so se namreč sprli, niso vedeli, “kdo pije in kdo plača”, krivca za tragičen dogodek niso znali določiti…

Sklad Okrešelj. Zaživel je leta 1998 na pobudo reševalcev. Otrokom osnovnošolcem pomagajo z enkratno letno denarno pomočjo, srednješolci in študentje pa dobivajo mesečne štipendije.

Počakali smo do volitev leta 1998. Takrat sem jaz postal nov načelnik in stvari smo zapeljali tako, da smo stopili preko teh razprtij. Začeli smo zopet dihati z gorsko rševalno službo. Pomembno je bilo, da smo šli v konkretno delo, da se nismo zapletali okrog nesreče,” pravi Polajnar.

Nekateri si niso opomogli
O dogodkih “po Okrešlju” je v knjigi Tragedija v Turski gori pisal tudi eden od reševalcev, ki je bil takrat z nesrečnimi kolegi na vaji, Iztok Tomazin.

Za GRZS je bila to najhujša nesreča v tedaj 85– letni zgodovini. Brez očetov je ostalo 13 otrok.

Nekateri reševalci si od tega niso opomogli in so se raje posvetili družinam, je zapisal v knjigi.

Zaradi različnih dejavnikov jih kar nekaj ni bilo več tako aktivnih ali pa so prenehali z reševanjem. A število ni bilo tako veliko, za to so se odločili posamezniki,” pravi Polajnar.

 

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Našli pogrešanega planinca – Dolina Drage, junij 2010

Izkušen himalajec padel v smrt

“Pogrešanega planinca, ki je bil na poti čez Krpin proti Begunjščici, smo našli mrtvega v jutranjih urah. Po naših predvidevanjih je padel čez steno v prepad,” nam je zatrdil načelnik GRS Radovljica Toni Smolej.

“Očitno je imel izredno smolo, saj gre za izjemno izkušenega planinca, tudi himalajca,”
še dodaja Smolej.

Iskalna akcija pogrešanega planinca se je sicer začela v torek ob 20.35. Petdesetletnik je v jutranjih urah odšel na Krpin pri Begunjah na Gorenjskem v občini Radovljica in se do večernih ur ni vrnil domov.

Aktivirani so bili reševalci Postaje GRS Radovljica in Gorska reševalna zveza Slovenije z vodniki lavinskih psov ter preiskali poti v okolici slapu pod Jamskim vrhom. Pogrešanega do 24. ure niso našli, zato so iskalno akcijo prekinili. Vnovič so začeli iskati v jutranjih urah. Planinčevo truplo so našli v dolini Drage nekaj po sedmi uri zjutraj.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.