Gorenjski blog

Kalvarija do olajšanja

Gorenjska v soboto po 13. uri nima dežurne zobozdravstvene službe, opozarja Maja Plementaš iz Tržiča. S hudimi bolečinami je prejšnjo soboto preživela nekajurno kalvarijo.

Gorenjska ni v mreži
Plementaševo je zob začel boleti okrog 18. ure. Najprej je preverila, kje na Gorenjskem naj bi bil takrat najbližji dežurni zobozdravnik, a je spoznala, da ga ni.

Nujna zobozdravstvena pomoč

Prihodnje leto. Podatki o nujni zobozdravstveni pomoči v Ljubljani in ceniku so na http://www.zd-lj.si.

Do 30 ljudi poišče pomoč sobotne dežurne zobozdravstvene službe v Kranju.

1. 4. 2011 naj bi bila po pričakovanju direktorja OZG Jožeta Veternika regija vključena v mrežo dežurnih zobozdravstvenih ambulant.

Na MZ je v preteklosti prevladalo stališče, da je za urgentne primere s področja stomatologije dovolj blizu Klinika v Ljubljani.

Direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske (OZG) Jože Veternik je to potrdil. Še več, opozoril je, da regija nima dežurnega zobarja niti v nedeljo niti med prazniki. “Ni vključena v mrežo dežurnih služb,” je pojasnil in dodal, da je sobotno dopoldansko dežurstvo v Kranju pravzaprav plod lastne režije OZG.

Neprijetna avantura
Ker je Plementaševa neuspešno klicala tudi več kot 30 gorenjskih privatnikov, se je odpravila na Metelkovo v Ljubljano. “Tam pa zopet šok,” podoživlja občutke.

Dežurni zobozdravnik v Ljubljani med 16. in 21. uro ne dela, izvedela pa je tudi, da oskrba ni brezplačna in da pacienti drugih občin plačajo več kot Ljubljančani, kar se ji zdi diskriminatorno.

Vseeno je počakala in bila sicer z delom zobozdravnice zadovoljna. “Takoj sem začutila olajšanje. To pa se zmanjšalo takoj, ko mi je sestra dala račun za 91,3 evra,” se spominja.

Nadstandard
Plementaševi se zdi sramotno, da je edina delujoča dežurna zobna ambulanta v nočnem času zasebna.

Na spletni strani Zdravstvenega doma Ljubljana opozarjajo, da gre za nadstandard. “Kar pomeni, da ne spada med pravice obveznega zdravstvenega zavarovanja in je tako samoplačniška,” pišejo. Priložen imajo tudi cenik.

Kaj pa Gorenjska
Veternik pričakuje, da bo Gorenjska vključena v mrežo dežurnih zobnih ambulant prihodnje leto. Ministrstvu za zdravje (MZ) je v ta namen pred kratkim posredoval pobudo, prejel naj bi tudi neformalno zagotovilo, da se bo to zgodilo.

Na MZ so v četrtek sprejetje pobude potrdili. Možnosti niso izključili, se jim pa zdi zdi smiselno, glede na dobro razvito mrežo, premisliti, koliko dežurnih zobnih ambulant in kje res potrebujemo.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Na peti progi Petrič

Kranj. Nekdanji plavalni as Darjan Petrič bo danes tudi uradno napovedal kandidaturo za župana Kranja. Žurnal24 je o njegovi odločitvi pisal že konec maja, v gorenjski prestolnici pa tako ostaja odprto le še vprašanje, kako se bosta odločila podžupan Igor Velov in Zares.

Dolžnost in priložnost
“Prepričan sem, da ima Kranj velik potencial, ki je bil do zdaj neizkoriščen,” je Petrič včeraj pojasnil svojo odločitev. Kandidaturo čuti tudi kot dolžnost. “Kranju vrniti tisto, kar je mesto ponujalo meni, da sem v življenju dosegel to, kar sem dosegel,” je dejal in priznal, da bo morebitno županovanje priložnost za nov zasuk jader v poklicni karieri, v kateri je že plul v akademskih vodah in zasebnem sektorju.

Velov še razmišlja
Petrič gre v župansko bitko sicer s podporo Socialnih demokratov in LDS, še vedno pa ni jasno, kako se bo na levem polu odločil Zares. V javnosti so se v zadnjem času pojavljali namigi o kandidaturi Velova; sam je včeraj še ni želel potrditi. “Nismo še sprejeli odločitve,” je zatrdil, priznal pa, da se odločajo med njim in podporo enemu od že znanih kandidatov. O imenih ni želel govoriti, je pa napovedal, da bo odločitev znana v enem tednu.

Zanimiva bitka
Kranju se sicer obeta ena izmed najzanimivejših predvolilnih županskih bitk doslej. Ob Petriču je kandidaturo uradno že napovedala Hermina Krt, za zdaj s podporo DeSUS. Na desnem polu bosta volilce prepričevala dolgoletna svetnika Bojan Homan (SDS in SLS) in Matevž Kleč (NSi), s podporo Stranke za napredek krajevnih skupnosti pa bo kandidiral tudi nekdanji župan Mohor Bogataj.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

"Prah jemo z žlico!"

 Zahtevajo policaje

Podpisi. Stanovalci Partizanske ceste in Poljske poti so podpisali zahtevo za postavitev ležečih policajev na Partizanski cesti, ko jo bodo po koncu gradnje kanalizacije na novo asfaltirali. Pred slabim mesecem so jo poslali policiji in Občini Bled, vendar odgovorov do zdaj niso dobili.

“Življenje je nevzdržno! Povsod na debelo prahu. Na zelenjavi, terasi, v stanovanju, in to kljub zaprtim oknom,” je včeraj za Žurnal24 obupana dejala Blejka Brigita Rozman.

Ogorčeni so bili tudi Alenka Potočnik, Polde Kvas ter zakonca Marija Magdalena in Uroš Stare, ki živijo na Poljski poti in Partizanski cesti; ta je zaradi gradnje kanalizacije trenutno razkopana.

Ne moti jih sama gradnja, saj kot so poudarili, razumejo, da dela morajo biti opravljena, živce pa jim parajo vozniki, ki ne spoštujejo popolne zapore prometa in po razkopani makadamski cesti dvigajo prah.

“Pred enim tednom sem šel na občino, vendar nisem nič opravil. Potegnil sem kratko! Veste, zdajšnje stanje ne moti le peščice, temveč vse stanovalce,” je pojasnil stanovalec Polde Kvas. Urošu Staretu je brezobzirni voznik celo poškodoval dvoriščna vrata, žena Marija Magdalena pa je dejala, da je povsod toliko prahu, da ga jedo z žlico.

Zaradi prahu brez gostov
“Z znaki je jasno označeno, kje velja popolna zapora prometa, vendar ga je zdaj še več, čeprav smemo voziti le stanovalci, ki živimo na območju zapore, in kmetje,” je povedal Stare.

Z znaki je jasno označeno, kje velja popolna zapora prometa, vendar ga je zdaj še več.

Uroš Stare, prebivalec

Zaradi prahu je morala Alenka Potočnik, lastnica apartmaja, odpovedati goste: “Nemogoče je, da bi jih sprejela. V soboto sem govorila z županom (Janezom Fajfarjem, op. p.) in ga prosila, naj med gradnjo cesto polivajo z vodo, a mi je dejal, da tega ne bodo počeli, saj jo bodo v kratkem asfaltirali.“

 

Stanovalci pričakujejo, da bo občina poskrbela vsaj za močenje ceste, redarji in policisti pa za pogostejši nadzor nad kršitelji zapore.

Kot je povedal Boris Sodja, vodja medobčinskega redarstva Bled in Bohinj, so redarji voznike že nekajkrat opozarjali, zoper enega pa izdali tudi plačilni nalog. “Izgovorov ni, kajti kljub zapori so urejeni obvozi. Menim pa, da bi moral investitor predvideti tudi močenje makadama,” je dodal.

Predrage cisterne z vodo?
Franc Pavlič, svetovalec na Občini Bled, je na vprašanje, ali bodo stanovalcem ustregli, poudaril, da je cesta uradno zaprta. “V petek sem klical na policijo, naj poostrijo nadzor, glede prahu pa se še nismo odločili, ali bomo močili, kajti denarja za to nimamo predvidenega. Jutri (danes, op. p.) se bomo pogovorili z blejskimi gasilci, da bi z vodo močili vsaj dvakrat na dan, vse pa bo odvisno od cene. Poleg tega računam, da bo cesta asfaltirana konec junija,” je pojasnil.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

"Ljubelj spomin na strahotno trpljenje"

Ljubelj- simbol strahotnega trpljenja
V spominskem parku pod Ljubeljem so se nekdanji interniranci, borci, vojne žrtve in drugi spomnili 65. obletnice osvoboditve koncentracijskega taborišča Mauthausen. Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik je ob tem dejal, da je Ljubelj spomin na strahotno trpljenje; tržiški župan in poslanec LDS Borut Sajovic pa je poudaril, da so se tam zbrali ljudje, ki podobno mislijo in pošiljajo v svet željo, da se tovrstna tragedija nikoli več ne ponovi.

Stanovnik pa je poudaril, da je Ljubelj spomin, opomin in simbol strahotnega trpljenja in razčlovečenja.

Stanovnik kritičen do opozicije
Oba sta se dotaknila tudi refenrenduma. Sajovic je dejal, da smo Slovenci odločili za sporazumno rešitev, mir in sodelovanje. Stanovnik pa je na tem mestu dodal, da “če hočemo dobrega soseda, se moramo tudi sami vesti kot dober sosed“.

Kritičen je bil do predstavnikov opozicije v državnem zboru, ki so “o ratifikaciji arbitražnega sporazuma glasovali z obstrukcijo, potem pa agitirali ljudi, naj oni glasujejo proti temu, za kar sami niso imeli poguma“. Po njegovih besedah niso imeli poguma, ker so vedeli, da Evropa razmišlja povsem drugače.

Zbrane so nagovorili tudi predsednik francoskega Društva internirancev iz Mauthausna Daniel Simon, predstavnik italijanske delegacije Ljubomir Sušič, predsednik mednarodnega foruma Mauthausen Kurt Scholz in veleposlanik Češke v Sloveniji Peter Voznica.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Dan reševalcev. V svoje vrste danes dobili nove okrepitve. “Želimo si biti predvsem v družbi kolegov in družin, kajti le ti velikokrat trepetajo za naša življenja,” pravi predsednik GRZS Potočnik.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Šola namesto koke

Šola namesto koke

Postopno. Dom bo upravljal kranjski center za socialno delo. Cilj programa bo ozdravljenim zasvojencem omogočiti postopno vključitev v vsakodnevno življenje.

Obnova doma za reintegracijo zasvojencev v Pristavi je po treh letih končana. Včeraj so ga slovesno odprli, v kratkem se bodo vselili prvi stanovalci. Med njimi 25-letni Žiga Dragoš iz Kočevja, ki želi v domu dokončno utrditi temelje za novo življenje.

Droga pri trinajstih
Žiga se je z drogami prvič srečal pri 13 letih. “Začelo se je s travo, pri 15 letih sem okusil ekstazi, pri 17 pa heroin,” se spominja. Na heroinu je bil tri leta, dokler ni odšel v splitsko komuno. “Ko prideš čez to, se začneš počutiti veliko bolje,” pravi.

Po vrnitvi se je želel hitro vključiti v družbo, pa spet zabredel v težave. “Začel sem delati v kavarni, piti, pozneje pa jemati kokain.” Po dveh mesecih se je vrnil v komuno, tokrat v Španijo. Zdaj je spet čist, zatrjuje. “Droga me ne zamika več. Ne bom rekel, da ne pomislim nanjo, se pa ne sprašujem več, ali bi jo spet vzel.” Ker noče ponoviti napake, se je odločil za prehodno bivanje v domu za reintegracijo.

“Sam kuham, čistim, pomivam, si perem oblačila,” našteva. V domu bo največ pol leta. “Poanta ni ostati v nedogled. To bi bilo kot v komuni,” razloži.

Rad bi bil vzgojitelj

470 tisoč evrov bo končna cena ureditve doma za reintegracijo zasvojencev v Pristavi.

Bo pa v Pristavi postavil temelje za nadaljnje življenje. “Moja želja je končati šolo in se zaposliti kot vzgojitelj,” razkrije, se pa boji, da bo zaradi senc preteklosti to težko. “Številni, ki slišijo izraz bivši odvisnik, mislijo: ta ima doma igle. Ampak dobro, tako pač je,” ne obupuje.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Sever proti sporazumu

 

Na Jesenicah je bil tudi zaplet, kajti očitno so imele volilne komisije napačne podatke o predčasnem glasovanju nekaterih volivcev. “Povsem prijazno so mi na volišču povedali, da sva že predčasno volila, čeprav nisva bila podpisana v imeniku, tako da mi niso dovolili voliti,” pravi Janko Rabič in dodaja, da se je podobno zgodilo tudi njegovi hčerki, zato bo danes od občinske komisije zahteval pojasnila.

Glasovati ne bo mogel

Kot pojasnjujejo na državni volilni komisiji, Rabiču komisija ne sme dovoliti voliti, če je v rubriki opombe označeno, da bo glasoval na drugačen način. “V takšnem primeru mora podati izjavo na volišču, da ni mogel voliti, s tem pa se pozneje ukvarja državna volilna komisija,” pravijo.

Živahno v Kranju

Dopoldne je bilo po kranjskih voliščih čutiti vrvež kot že dolgo ne. Ljudje so referendum vzeli resno, na voliščih so se ustavljali na poti na izlete, rekreacijo in druge dejavnosti. “Zdi se mi, da lahko vprašanje meje počaka. Naj Hrvati sprejmejo naše zahteve, če hočejo v Evropsko unijo. Veliko svoje zemlje smo že izgubili, zdaj imamo še možnost ubraniti, kar je naše,” svoj glas proti pojasnjuje Katja Umek. Nasprotno meni Hamdija Muratagič: “Sem za. Prepričan sem, da z arbitražo dostopa do morja ne bomo izgubili, je pa tudi čas, da se vprašanje meje reši.”

Zakaj ne?

Številni Gorenjci, s katerimi smo se pogovarjali pred referendumom, so se odločili, da se ga ne bodo udeležili. Kot razlog pa so večinoma navajali, da sploh ne vedo, za kaj na tem referendumu gre. Mnogi, ki so glasovali, pa so se odločali na podlagi javnega mnenja.

 

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

"Povsod na vratih piše odjebi"

Triinštirideset zaposlenih v kranjski Zvezdi naj bi po pričakovanjih sindikalista Janeza Podgorelca danes dobilo delovne knjižice.

Tako se bo končala njihova skoraj polletna agonija, med katero so povprečno prejeli vsega tisoč evrov oziroma 200 evrov na mesec. “Dolgujejo mi štiri plače in pol, dva regresa in odpravnino za 31 let delovne dobe,” je dejal Podgorelec, zadovoljen predvsem, da se bodo lahko prijavili na zavod za zaposlovanje in prejemali stabilno denarno pomoč; skrbi ga le, da verjetno ne prej kot 
julija.

Močno razočaran je tudi nad državo. “Odgovorne institucije smo že lani opozarjali na čudno dogajanje, pa se nihče ni zmenil za to. Kot bi bili navadne številke. Počutimo se prepuščeni samim sebi, edina, ki nam je pomagala, je bila s 150 evri občina,” je povedal. Jezi ga tudi birokracija.

“Povsod na vratih piše odjebi. Za vsako institucijo potrebuješ cel kup papirjev, da dokažeš, da nimaš za kruh,” je bil kritičen.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Vozi le z eno roko

Dvajsetletni Darko Đurić s Podbrezij je eden od številnih voznikov, ki so ta teden pridobili vozniško dovoljenje. Se pa od večine razlikuje v bistveni stvari. Je namreč invalid ter vozi zgolj z eno roko in brez nog.

Džojstik v avtu
“Vozim z džojstikom (krmilna ročka računalniških iger), s katerim pospešujem, zavijam in zaviram,” Darko pojasnjuje, kako je sploh možno voziti zgolj z enim udom. Poleg krmilne ročice ima pri roki tudi druge ključne ukaze, denimo smerne kazalce.

Darko je invalid od rojstva. Prizna, da je dvomil, da bo kdaj šofer, ampak ne toliko zaradi fizičnih omejitev, temveč finančnih. “Predelava golfa me je stala 40 tisoč evrov, kar ni malo,” opozarja. Da brez ene roke in obeh nog lahko vozi, so mu povedali na inštitutu za rehabilitacijo Soča. “Testirali so me, ugotovili, da sem sposoben, potem pa smo prek spleta našli izvajalca,” se spominja.

Izpit v prvo
Pred izpitom je zbral 80 ur vožnje. “Potreboval sem nekaj časa, da sem pridobil občutek za vožnjo avtomobila z ročko. Drugačen občutek je kot z volanom, precej bolj občutljiva je,” opisuje. Vozniški izpit je naredil v prvem poskusu. “Na začetku sem se malce bal vožnje, na izpitu pa je bila pa zgolj še pozitivna trema,” je iskren.

Novi cilji
Ne glede na invalidnost je Darko polno zaseden. Fototermin smo morali denimo uskladiti s treningom plavanja. “Plovnost ni vprašljiva, moram pa izpiliti tehniko,” pove. Še preden presenečenje popusti, doda, da je njegov cilj nastop na paraolimpijskih igrah v Londonu.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Odpravnine so jih pogrele

“Zaposleni so pomotoma prejeli osnutek pogodbe, ki je bil napačen; umaknili smo ga ter pripravili novo pogodbo,” je za Žurnal povedal Alojz Burja, glavni direktor Lipa Bled.

Delavci Lipovega obrata na Rečici so bili ogorčeni, ko so dobili nove pogodbe o zaposlitvi, v katerih je bilo tudi določilo, da se odpovedujejo odpravninam. Po posvetu z odvetniki so nekateri nepodpisane vrnili in opozorili na nezakonitost. “S tem določilom je bilo mišljeno le, da tisti, ki pogodbe ne bi podpisal, tudi odpravnine ne bi dobil,” je pojasnil Burja, ki je dozdajšnjo pogodbo – veljala je deset let – odpovedal že avgusta lani. Pogajanja o novi so se s socialnimi partnerji končala decembra, prve tri mesece letos je še veljala stara, pri aprilskih plačah pa že nova.

Vsi odpuščeni bodo dobili odpravnine
• Izguba. Lip Bled je lani ustvaril za dobrih 22 milijonov evrov prihodkov, leto pa sklenil z izgubo. Direktor je povedal, da bodo z izgubo končali tudi letošnje leto. V prvih štirih mesecih letos je prodaja padla za 20 odstotkov. • Odpuščanja. V rečiškem obratu Lipa Bled bodo letos odpustili 42 delavcev, deset zaposlenih, ki so pred upokojitvijo, pa z mehko obliko odpuščanja. Seznam presežnih delavcev bo znan po 4. juniju, sindikalist Bogomir Bajec pa je dejal, da bodo vsi prejeli odpravnine, vsi zaposleni pa so prejšnji ponedeljek prejeli prvi del regresa, drugega bodo junija, tretjega pa decembra.

Neplačilo je kaznivo
Kot pravi Borut Brezovar, glavni inšpektor RS za delo, je odpravnina zakonska pravica zaposlenih. “O načinu izplačila, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine se lahko delavec in delodajalec pisno sporazumeta le v postopku prisilne poravnave – če bi bil zaradi odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest. Morebitni sporazum o odpovedi ali znižanju odpravnine je neveljaven, taka določba v pogodbi o zaposlitvi pa nična. Tudi če jo pogodba vsebuje, bo moral delodajalec izplačati odpravnino, pravica pa je iztožljiva,” je pojasnil Brezovar. Če delodajalec delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne izplača odpravnine, je zagrožena globa od 750 do dva tisoč evrov, z od sto do 800 evri pa se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca.

Nove pogodbe
Ta teden je 334 zaposlenih prejelo nove pogodbe, ki so usklajene s sindikatom, podpisati jih morajo v petih dneh, do konca meseca pa lahko pravni službi ali sindikatu sporočijo morebitne nepravilnosti. In kaj se obeta tistim, ki nove pogodbe ne bodo podpisali? “Za take v Lipu ne bo delovnega mesta,” je bil jasen Burja.

Bogimir Bajec, predsednik sindikata v Lipu Bled – Tovarni Rečica, v katerega je včlanjena polovica zaposlenih, je zatrdil, da je pogodba usklajena s sindikatom. “To je dobra pogodba. Vsak je ostal v svojem tarifnem razredu. Glede na prejšnjo se bo nekaterim plača znižala, vendar za največ pet odstotkov, povečala pa za največ deset,” je pojasnil Bajec.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.