Gorenjski blog EJGA je spletni prostor, kjer posamezniki, društva, podjetja in druge organizacije objavljajo in komentirajo informacije o dogajanju in življenju na Gorenjskem.

Sodelujte z nami!

Obveščajte ljudi o tem, kaj se dogaja na Gorenjskem! Prijavite se za sodelovanje še danes!

Več o sodelovanju / Registracija

Potrebujete profesionalno izdelane spletne strani? Potem se prijavite na nagradno igro in zadenite izdelavo spletne strani BREZPLAČNO!

Pohitite, kajti število mest je omejeno. Klikni za prijavo!
OGLASNO SPOROČILO  

Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah

V sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije je Mercator pripravil malo potujočo razstavo o razvoju pekovske obrti na Slovenskem in šestih desetletjih Pekarne Grosuplje. Razstava se šestič letos predstavlja v petek, 11., in v soboto, 12. marca, v trgovskem centru Lesce v sklopu Praznika kruha. V živo si bo mogoče ogledati tudi izdelavo ptičkov in drugega tradicionalnega slovenskega krušnega peciva.

Začetki peke kruha za prodajo in s tem pekovske obrti na območju Slovenije segajo v srednji vek, ko se razvijejo obrti, obrtniki pa se povezujejo v cehe. Dobrih sedem stoletij kasneje, ob koncu leta 2009, je po zadnjih podatkih Gospodarske zbornice Slovenije v pekarski panogi v Sloveniji poslovalo 238 pekarn s 3.609 zaposlenimi za proizvodnjo kruha in slaščic.

Razstava akademske slikarke Ejti Štih – Bled, julij 2010

Žareči karneval Ejti Štih na razstavi

Bled. Blejka, ki že skoraj tri desetletja živi in ustvarja v Santa Cruzu de la Sierri v Boliviji, je tokratni obisk domačega kraja združila z razstavo.

Razstavljati na Bledu, v domačem kraju, je zame še posebej čustveno doživetje. S Karnevalom želim Slovencem skozi izrazitost barv predstaviti pomemben del tamkajšnje kulture. Na ljubljanski akademiji so nas učili, da moramo uporabljati belo in črno, morda še malo rjave, potem pa človek skozi ustvarjanje najde svojo pot, saj menim, da moraš slikati to, kar nosiš v sebi in kar vidiš okrog sebe,” je Štihova dejala na petkovem odprtju razstave.

Do zdaj je imela okoli 60 samostojnih razstav ter več skupinskih v Boliviji, Sloveniji, Franciji, na Portugalskem in v Španiji, da pa so njene slike prava eksplozija tropskega ekspresionizma in barvitih emocij, pa so se strinjali tudi številni obiskovalci, ki so do zadnjega mesta napolnili blejsko galerijo.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Denarja za obnovo Riklijeve vile letos ne bo – Bled, julij 2010

Riklijeva vila je izvisela

“Zelo sem razočaran! Pričakoval sem, da bodo pomagali z vsaj nekaj tisoč evri, kajti na Bled vozijo vse pomembneže in z Bledom oglašujejo slovenski turizem,” je zavrnitev vloge za denar za obnovo Riklijeve vile včeraj za Žurnal24 komentiral blejski župan Janez Fajfar.

150 tisoč evrov bo Marka Omana stalo rušenje razpadajoče stavbe.

Poudaril je, da je stavba pomemben kulturni spomenik, “vendar naši argumenti za kulturno ministrstvo očitno niso dovolj”, je dodal. Za Marka Omana, lastnika oziroma zakonitega zastopnika Riklijeve vile, je bila zavrnitev njegove pritožbe na zavrnjeno vlogo za 200 tisoč evrov pričakovana. “Niti prvič niti drugič z vlogo nisem bil uspešen in je pristala na rezervni listi. Vendar me to ne bo odvrnilo od tega, da se bom na razpis, ki bo leta 2011, vnovič prijavil,” je pojasnil Oman.

Igralnica v Riklijevi vili?
Septembra bo začel razpadajočo stavbo rušiti; porušil bo stranska zidova in zadnji zid, sprednjega pa bo ohranil in ustrezno zavaroval. Na vprašanje, kdaj se bo lotil gradnje, je dejal, da datuma še ne more napovedati. “Odvisno je tudi od tega, kdaj bom dobil dovoljenje za apartmaje v Podkorenu, kajti zasluženi denar nameravam porabiti za gradnjo na Bledu (stala bo 1,2 milijona evrov, op. p.).” Poleg tega Oman za Riklijevo vilo išče soinvestitorja ali najemnika. Pogovarjal se je že z vodstvom Casinòja Bled, da bi v vilo preselili igralnico, vendar posebnega zanimanja za to po Omanovih besedah niso pokazali.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Gorenjski gradovi na mehiških TV ekranih – junij 2010

Gorenjski gradovi v svet

Za mehiški kulturni program

Snemanje. Oddajo o slovenskih gradovih in samostanih naj bi snemali do konca meseca.

Produkcijska hiša IQ Producciones pripravlja oddajo za mehiški kulturni program.

Miha Pogačnik je častni občan mesta Kranj.

V gradu Strmol so v četrtek začeli snemati oddajo o slovenskih gradovih in samostanih. Za mehiško produkcijsko hišo IQ Producciones je nabor in vsebino oblikovala Kranjčanka Petra Vencelj.

Mehičanom jo je priporočil slovenski kulturni ambasador, svetovno znani violinist Miha Pogačnik. “Bila sem presenečena, a hkrati počaščena in vesela,” je priznala Vencljeva ob povabilu produkcijske hiše.

Tema ji je pisana na kožo
Mehičani so izbiro lokacij v celoti prepustili njej. “Ko sem osem let predavala umetnostno zgodovino na univerzi za tretje življenjsko obdobje, smo tematiki Gradovi in samostani Slovenije posvetili vse leto. Veliko smo jih tudi obiskali,” je povedala Petra in opozorila, da je ta tematika obdelana tudi v vodniku Gorenjska in v lansko leto izdanem vodniku Slovenija, ki sta na voljo v sedmih jezikih.

Čez tisoč lokacij gradov
Izbor ni bil preprost. V Sloveniji je namreč registriranih krepko čez tisoč lokacij gradov. “Na Gorenjskem bomo predstavili Tuštanj, Brdo, Kamen, Strmol, Khiselstein, pa Škofjeloški grad, seveda blejskega, Mali grad in tudi srednjeveške dneve ob prireditvi Venerina pot,” je naštevala Petra. Posneli bodo tudi osem najbolj znanih slovenskih samostanov. “Kar veliko jabolko grizem,” je dejala Petra in priznala, da je bilo tudi nekaj strahu, če bo zmogla, pa je prav povsod naletela na prijazno besedo in pripravljenost na sodelovanje.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Festival športnega filma Fešta 2010 letos na Jesenicah – junij 2010

Športna fešta na platnu

 

Prijave do 15. septembra

Kategorije. Filmi tekmujejo v kategorijah profesionalnih in amaterskih producentov ter MMS-filmov, posnetih z mobilnim telefonom. Prijavni rok je 15. september do polnoči. Na sklepnih dneh festivala 15. in 16. oktobra se bodo filmi potegovali za denarne nagrade za prva tri mesta po oceni gledalcev in žirije. Žirijo pa bodo sestavljala znana imena iz sveta športa in filma.

V četrtek sta župan Tomaž Tom Mencinger in Beti Valič iz podjetja Pelikan podpisala pismo o sodelovanju pri mednarodnem festivalu športnega filma Fešta 2010, katerega častni pokrovitelj je tudi predsednik Danilo Türk.

Ponosen sem na to, da so bile Jesenice izbrane za gostiteljico. Poslanstvo festivala je promocija filmske umetnosti na področju športa in promocija športa prek filmske umetnosti. Športniki so zagotovo najmogočnejši ambasadorji, slika pa je tista, ki dramatične, presenetljive in zabavne trenutke ponese prek meja,” je ob tem povedal župan.

Našli so dom
Festival je sicer kar nekaj časa iskal svoje domovanje. “Končna odločitev je padla, ko smo našli partnerja, ki je festival zagledal v pravi luči in v njem prepoznal svoj interes. Občina Jesenice je s svojo dolgoročno razvojno vizijo in strategijo, vsemi potrebnimi kapacitetami in predvsem ljudmi, ki imajo jasno opredeljene cilje, partner, ki smo ga iskali,” je pojasnila Beti Valič, avtorica in organizatorka festivala Fešta.

Vrhunec bo septembra
S podpisom pisma o nameri se je festival tudi uradno začel, trajal bo do 16. oktobra, vrhunec pa bo septembra. Na festivalu bodo predstavili tako športnike kot retrospekcije filmov znanih režiserjev. Predstavili bodo tudi posebne športne rekvizite, na delavnicah pa delili nasvete o snemanju in montaži, vsako druženje pa bo začinjeno z dobro zabavo.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Zavrnili vlogo Marka Omana za obnovo Riklijeve vile – Bled, junij 2010

“Letos res začnem”

“Danes bom oddal pritožbo oziroma nestrinjanje z odločbo ministrstva, saj menim, da je bila moja vloga neupravičeno zavrnjena,” je včeraj za Žurnal24 dejal Mark Oman, lastnik oziroma zakoniti zastopnik Riklijeve vile.

Na razpisu kulturnega ministrstva, na katerega je prispelo 210 vlog, je bila njegova vloga zavrnjena tudi v drugem poskusu, saj je zbrala le 12 točk od 15, kolikor bi jih najmanj morala.

Zdraviliški objekt

Vila Rikli. Leta 1992 je bila razglašena za kulturni in zgodovinski spomenik.

Pred tremi leti je Občina Bled sprejela spremembo prostorskega akta in tako omogočila Marku Omanu, da je še istega leta pridobil gradbeno dovoljenje.

Pri merilih o pomembnosti spomenika in povezanosti z drugimi razvojnimi projekti je prejela nič točk.

“Nad tem sem resnično začuden, kajti ne razumem, zakaj se, če je vila nepomembna, javnost tako zelo zanima zanjo in zgraža. Zavrnjena ni bila le vloga za gradbena, temveč tudi za restavratorska dela,” je poudaril Oman.

Ministrstvo ni reklo zadnje
Za obnovo Riklijeve vile, ki bo stala 1,2 milijona evrov, ima rezerviranega pol milijona evrov.

“Zagotavljam vam, da bom vilo obnovil. Če dobim državni denar, v enem letu, sicer pa v več fazah: letos bom porušil zadnji del hiše in streho, sprednjo steno pa pustil, in zagotovil varnost stavbe. Deset let sem si prizadeval pridobiti vse papirje, zato bi bilo povsem nelogično, da načrtovanega ne bi uresničil,” je pojasnil.

Jutri se bo sestal z blejskim županom Janezom Fajfarjem, da dorečeta, kdaj bi – zaradi turistične sezone – lahko začel gradnjo.

Na kulturnem ministrstvu pa smo včeraj izvedeli, da Oman vlogi ni priložil dokazil, da namerava vilo vključiti v turistične projekte.

Strokovna komisija zato dopušča možnost, da bi njegova vloga ob predložitvi dokazil lahko dobila dodatne točke, potrebujejo pa še mnenje zavoda za varstvo kulturne dediščine.

“Pred tem komisija ne more zavzeti dokončnega mnenja,” so zapisali v svojem odgovoru, kar pomeni, da bodo vlogo za Vilo Rikli še obravnavali.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Obnovili bodo spomenik v Dražgošah – Občina Železniki, maj 2010

Denar za dražgoško “sramoto” je

“Še vedno želim, da bi država dala več kot polovico denarja, zato je zdajšnji dogovor kompromis. Zadovoljen sem, da se bo obnova začela, kajti spomenik je v zelo slabem stanju,” je včeraj za Žurnal24 dejal Mihael Prevc, župan Občine Železniki.

Dražgoški spomenik so odkrili leta 1976, načrte zanj je pripravil arhitekt Boris Kobe, skulpturi sta delo kiparja Stojana Batiča, mozaik pa mojstra Iveta Šubica.

Na spomeniku državnega pomena in enem od osrednjih spomenikov narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji je po dobrih 30 letih nujna sanacija betona in železnih elementov, treba je urediti odvodnjavanje ter obnoviti in zaščititi mozaik Iveta Šubica. Občina Železniki, ki je lastnica spomenika, bo za obnovo – ta bo stala 180 tisoč evrov – zagotovila polovico denarja, preostalo polovico pa ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) in kulturno ministrstvo. „V 14 dneh bomo podpisali tripartitno pogodbo, sledila bo objava razpisa za izvajalca, obnovo pa bi začeli predvidoma avgusta ali septembra. Dela bodo obsežna in zahtevna, končana naj bi bila spomladi prihodnje leto,“ je pojasnil župan.

Kulturni tolar za spomenik
Na kulturnem ministrstvu so povedali, da je dražgoški spomenik na seznamu 12 državnih spomenikov, za katere je državni zbor leta 2008 odobril denar iz tako imenovanega kulturnega tolarja, za spomenik pa je predvidenih 62.594 evrov. “Na razpisu za letošnje leto je Občina Železniki prejela vsa zaprošena sredstva – okoli 26 tisoč evrov – preostalo bo dobila leta 2011,“ so pojasnili. MDDSZ, ki redno skrbi za vzdrževanje grobnice v sklopu tega spomenika, pa bo za obnovo namenilo dobrih 28 tisoč evrov. “Na MDDSZ smo imeli v preteklih petih letih vsako leto rezervirana sredstva za sofinanciranje del za obnovo spomenika v Dražgošah, vendar jih nismo mogli porabiti, ker nosilec tega projekta Občina Železniki in ministrstvo za kulturo, v katerega pristojnost spada spomenik, nista sklenila ustreznega dogovora,“ so poudarili na MDDSZ.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Selitev in digitalizacija Osrednje knjižnice Kranj – maj 2010

Prelomno leto za knjižnico

 

Selitev 170 ton
Število članov v kranjski knjižnici se je lani povečalo za 2,5 odstotka, dejavnih je bilo 15.100 članov. Izposodili so si 800 tisoč enot gradiva ali pet odstotkov več kot predlani.

Najbolj brana knjiga lani je bila Čefurji raus! Gorana Vojnovića. Letos bralci najraje posežejo po
Snubcu proti svoji volji avtorice Kathleen Woodiwiss.

Ob selitvi bodo prenesli več kot 300 tisoč enot oziroma okrog 170 ton gradiva.

Osrednja knjižnica po nekajletni stagnaciji spet opaža večje zanimanje med obiskovalci. Letos želi vzpostavilti digitalno knjižnico, čaka pa jo tudi obsežna selitev v nove prostore.

Več članov, večja izposoja
V knjižnici opažajo tako rast števila članov kot tudi povečanje izposoje gradiva. Najbolj, kar za četrtino, se je povečala izposoja v Šenčurju. Oba kazalnika sta zadnja leta sicer stagnirala oziroma celo padala.

Direktor Viljem Leban opozarja še na število dejavnih uporabnikov, ki pa je pod slovenskim povprečjem. To pripisuje neprimernim prostorom.

Kdaj selitev
Leban še vedno pričakuje, da bo selitev v Globus na vrsto prišla še letos, načrtuje pa vzpostavitev digitalne knjižnice in digitalizacijo za slabovidne, nadaljevali bodo gradnjo spletnega leksikona Gorenjci.si, pripravljajo pa tudi projekt dostopa do multimedijskih vsebin na spletu. “Ker razpisi, na katerih kandidiramo za sredstva, še niso končani, bomo o teh projektih poročali, ko bodo izvedeni,” je bil v napovedih previden direktor.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Natečaj Radia Študent za nove prevode ljudskih pravljic – maj 2010

Natečaj za nove prevode ljudskih pravljic

Nova ljudska petič!

Natečaj za nove prevode ljudskih pravljic.

Širimo malho ljudskih pripovedi za oddajo Za 2 groša fantazije Radia Študent.

Tudi za deveto sezono oddaje Za 2 groša fantazije Radia Študent, ki se prične decembra 2010, želimo malho razširiti z novimi prevodi ljudskih pravljic. Zatorej, iščemo prvič v slovenski jezik prevedene ljudske pravljice, ki pri nas še niso bile objavljene. Rok za oddajo del je 10. avgust 2010. Uredništvo oddaje Za 2 groša fantazije bo izbrana dela uvrstilo v sezono 2010/2011.

S pozdravi,

ekipa Za 2 groša fantazije.

http://www.za2grosafantazije.com .

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Mladinski svet Kranj.

Obnova Riklijeve vile bo stala 1 milijon evrov – Bled, maj 2010

Denar za vilo je, obnove ni

“Ne vem, kaj bom storil, saj odločbe še vedno nimam, sem pa na svoj bančni račun v Sloveniji že nakazal denar, 75 odstotkov vrednosti investicije, ki čaka,” je včeraj za Žurnal24 o obnovi Riklijeve vile, ki bo stala milijon evrov, dejal Mark Oman, njen lastnik oziroma zakoniti zastopnik.

Na vprašanje, zakaj ob dejstvu, da ima vsa potrebna dovoljenja in tudi denar, ne začne nujno obnovo razpadajoče vile ob Blejskem jezeru, na katero Blejci čakajo že 18 let, je Oman pojasnil, da čaka še na državni denar za restavratorska dela.

“Če ne bi šlo za kulturni spomenik, bi bila gradnja bistveno cenejša, upoštevanje spomeniških zahtev pa jo je podražilo, zato sem se prijavil na razpis za 200 tisoč evrov,” je razložil.

In če denarja tudi tokrat ne bo dobil, se bo prijavil vnovič in nanj čakal leta, medtem pa bo hiša povsem propadla? “Še premišljujem, kaj bom storil, verjetno bom hišo letos vsaj zaščitil pred nadaljnjim propadanjem,” je pojasnil.

Odločb še ni
Ministrstvo za kulturo bi moralo odločbe poslati že v začetku aprila, a jih do zdaj še ni. V službi za odnose z javnostmi so včeraj pojasnili, da je na razpis prispelo 210 vlog in da je to razlog, da se je razpis zavlekel.

“Predvidoma naj bi bil dokončan konec prihodnjega tedna,” so zapisali. Oman je včeraj na ministrstvu izvedel, da so bili tisti, katerih vloge so zavrnjene, o tem že obveščeni.

“Torej nisem med njimi, najverjetneje pa tudi med tistimi, ki so dobili, ne. Izvedel sem, da me bodo o izidu razpisa obvestili ta teden, odločbo bom dobil pozneje,” je še povedal Oman, ki se ne želi odpovedati državnemu denarju.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.