Gorenjski blog

Kip v obnovo in začasno pod ključ

V noči na soboto prevrnjen kip kraljične ob vodnjaku Janeza Nepomuka v Kranju bodo po pričakovanju obnovili. Plačala bo občina, pravi Milan Sagadin z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki bo poskrbel za obnovo; mestni upravi bo tudi predlagal, naj mu kip zaupa v varstvo, dokler južni del vrta gradu Khislstein ne bo pripravljen na preselitev celotnega vodnjaka.

Uprava za zdaj ne razmišlja, da bi zaradi vandalizma selitev pospešila. ˝To se bo urejalo v sklopu druge faze obnove ulic mestnega jedra,˝ je včeraj dopoldne dejal direktor mestne uprave Aleš Sladojevič. Kdaj točno bi lahko selitev potekala, ni upal napovedati.

Ne čutijo se odgovorne
Poškodovanje kipa mnogi povezujejo s Tednom mladih, vendar pa je vodja organizacije Jože Bizovičar iz Kluba študentov Kranj opozoril, da v mestu v petek po 20. uri ni bilo nobene prireditve, pač pa na Slovenskem trgu.

˝Ne čutimo se odgovorne,˝ je dejal in pojasnil, da bi morali po taki logiki odgovarjati za dogajanje po vsem 
Kranju.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Vandali ukrivili 31 križev

Iz PU Kranj so sporočili, da so neznani storilci na pokopališču I. svetovne vojne na Rebru poškodovali oziroma ukrivili 31 križev in z zemljo zamazali spomenik.

Po zbranih ugotovitvah je bilo dejanje storjeno med 30. 4. in 3. 5. 2010. Policisti o storilcu zbirajo obvestila, podali bodo kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo.

285 grobov vojakov
Pokopališče Rebro leži na razglednem gričku, na njem pa je označenih 285 grobov vojakov, ki so umrli v dveh bistriških bolnišnicah.

Padle vojake so pokopavali v letih 1915–1917. Leta 1945 pa so na pokopališču postavili kamnit spomenik.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Interpol išče 35 tisoč ljudi na leto

Pospešiti izmenjavo informacij in najboljših praks za čim učinkovitejše preprečevanje mednarodne kriminalitete so glavni cilji tridnevnega delovnega srečanja vodij nacionalnih centralnih birojev (NCB) Interpola držav jugovzhodne Evrope, ki se je začelo v Bohinju. Udeležujejo se ga vodje NCB Interpola iz Makedonije, Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Romunije in Francije.

Osrednja tema srečanja je sodelovanje med državami na področju mednarodnih iskanj oseb, govorili pa bodo tudi o skupnih treningih za postopke izročanja.

Slovenija je članica mednarodne organizacije kriminalistične policije Interpol od leta 1992 in skoraj dve desetletji sodeluje v dejavnostih proti mednarodni kriminaliteti.

Slovenski Interpol
Tiralice. Na leto ima okoli 35 tisoč zahtevkov za iskanje pogrešanih oseb in storilcev kaznivih dejanj, Slovenija pa ima ta čas mednarodno tiralico za 170 ljudi. Nerešena tiralica z najdaljšim “stažem” je iz leta 1993.

Petsto razpisanih tiralic
Slovenska policija je lani kot druga država na svetu vzpostavila avtomatsko informacijsko povezavo z Interpolom, kar pomeni, da imajo slovenski policisti takojšen dostop do njegovih podatkovnih zbirk, v katerih so razpisani ukrepi za iskanje ljudi, ukradenih vozil ter ukradenih in izgubljenih potnih listov iz 188 držav članic.

“Letos začnemo projekt ciljnega iskanja, pri katerem gre za še bolj sofisticirane metode za večjo uspešnost,” je pojasnil Dušan Kerin, vodja sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje.

Slovenska sodišča na leto razpišejo 500 tiralic, od teh jih je okoli 70 mednarodnih, uspešnost policije je 80-odstotna, od leta 1992 pa je nerešenih še 170 primerov.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Pod lupo kriminalistov

Sum. Kriminalisti vodijo predkazenski postopek v zvezi z domnevno zlorabo študentskih napotnic na kranjski izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). To so v torek potrdili na Policijski upravi (PU) Kranj.

Obiskali sklad
V ponedeljek so v zvezi s tem izpostavo tudi obiskali in opravili, kot pravijo, določene dejavnosti. Kakšne, niso želeli razkriti, niti zoper koga je preiskava uperjena.

Oblakova prijava

Spomnimo. V petkovem Žurnalu smo pisali o prijavi, ki jo je na Kosovo komisijo zoper koordinatorja sklada za Gorenjsko Vladimirja Brleka podal Zvone Oblak.

Ta v prijavi navaja, da si je Brlek prek študentskih napotnic nakazoval denar, naslovnika pa nagradil z desetimi odstotki zneska.

Videl naj bi tudi, kako si Brlek prilašča denar od vstopnin, pobranih na prireditvah, in ponareja dokumente.

Med drugim mu očita tudi vplivanje na komisije in razdeljevanje finančnih sredstev, Brlek obtožbe odločno zavrača.

˝Na vprašanja o konkretnih fizičnih osebah zaradi varovanja osebnih podatkov ne moremo odgovoriti,˝ je v pojasnilo zapisal tiskovni predstavnik PU Andrej Zakrajšek.

Pet mesecev od naznanila
Naznanilo o sumu zlorab študentskih napotnic je sicer decembra vložil predsednik zveze kulturnih društev Rastko Tepina in poudaril, da se je odzval na navedbe v dopisu, ki ga je prejel.

Ker je od tega preteklo že pet mesecev, epiloga pa še ni, je Tepina prepričan, da so se na kranjski policijski upravi resneje lotili primera šele po petkovem članku v Žurnalu.

Spomnimo, pisali smo o prijavi, ki jo je na Kosovo protikorupcijsko komisijo zoper koordinatorja sklada za Gorenjsko Vladimirja Brleka podal Zvone Oblak.

Kmalu konec postopka
Tiskovni predstavnik PU Kranj Zakrajšek je zanikal, da je bil ponedeljkov obisk sklada posledica članka.

˝Gre za naključje,˝ je dejal. Obisk po izidu članka je posledica odsotnosti človeka, ki so ga želeli izprašati, pravi Zakrajšek, sicer pa ustrezne dejavnosti predkazenskega postopka potekajo nemoteno od januarja, je zatrdil in dodal, da je bila med drugim v tem času zasežena tudi dokumentacija.

Kdaj bo predkazenski postopek končan, Zakrajšek ni želel napovedati, je pa dejal, da se bliža koncu.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Kultura pod Kosovo lupo

Komisija za preprečevanje korupcije bo pod drobnogled vzela vodjo kranjske izpostave Javnega sklada kulturnih dejavnosti (JSKD) Vladimirja Brleka. Odzvala se bo na prijavo, je včeraj potrdil predsednik komisije Drago Kos. V njej so obtožbe o pranju in kraji denarja, zlorabi položaja in ponarejanju dokumentov. Brlek v sredo s prijavo ni bil seznanjen, obtožbe pa odločno zavrača.

Konkretni očitki

Brlekova (ne)priljubljenost
Kulturniki. Več virov pravi, da Brlek med kranjskimi kulturniki ni ravno priljubljen. Nekateri nočejo imeti z njim nobenega opravka, na centralo javnega sklada naj bi celo romali pozivi, naj ga v dobro kranjske kulture zamenja. “Verjamem, da se vsi z mojim delom ne strinjajo,” je bil do navedb ravnodušen Brlek.

Za vse imam dokaze, pravi avtor prijave Zvone Oblak. V prijavi proti Brleku navaja, da si je ta prek študentskih napotnic nakazoval denar, naslovnika pa nagradil z desetimi odstotki zneska. Videl naj bi tudi, kako si Brlek prilašča denar od vstopnin, pobranih na prireditvah, in ponareja dokumente. Zameri mu zlorabo položaja, izkoriščanje poslovnih prostorov v zasebne namene, vplivanje na komisije in razdeljevanje finančnih sredstev. Oblak pravi, da je nepravilnosti odkrival v času, ko je kot zaposleni na zvezi kulturnih društev opravil več nalog tudi za JSKD.
 
Včasih sta sodelovala
Brlek je sodelovanje z Oblakom potrdil in dejal, da mu je želel pomagati z dodatnim zaslužkom v času, ko je bil na ZKD zaposlen prek javnih del. “To je grdo, umazano maščevanje brez razloga,” je dodal, napadi nanj pa naj bi trajali že od decembra, ko je Oblaku na ZKD potekla pogodba.

Maščevanje ali resnica
Oblak se strinja, da je prijavo možno razumeti kot maščevanje. V njej namreč odkrito navaja, da za opravljene naloge za JSKD ni dobil ustreznega plačila, medtem ko naj bi si Brlek prek študentskih napotnic izplačeval lepe honorarje. Po drugi strani odločno zatrjuje, da je želel predvsem opozoriti na “Brlekov neprimeren način delovanja, ki škoduje kranjski kulturi”.

Brlekovi kontra očitki
Vodja kranjskega JSKD odgovarja, da je Oblak podal že “kar nekaj prijav na vse možne inšpekcije, ki pa niso ugotovile nikakršnih nepravilnosti pri mojem delu. Inšpektor za delo je celo menil, da bi bilo treba narediti ovadbo zoper krivo prijavo. Vse njegove ovadbe so bile ovržene in niso dosegle njegovega željenega cilja, (zato, op. a.) se je očitno obrnil še na medije,” se brani Brlek. Prizna pa tudi, da je prav Oblaku nakazoval honorar prek sinovih študentskih napotnic. Oblak je to potrdil. “Šestkrat po 150 evrov,” je bil odkrit, zatrdil pa je tudi, da je bilo takih primerov več.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Kokaina ni kupil le zase

Mladen Kucurski, 31-letni bosanski državljan, ki sicer živi v avstrijskem Feldkirchnu, je bil zaradi preprodaje drog obsojen na sedem mesecev pogojne kazni.

Do včeraj je bil priprt, ker so kriminalisti sredi februarja na počivališču Voklo ob gorenjski avtocesti med policijsko preiskavo vozila njegovega znanca pri Kucurskem našli skoraj 46 gramov kokaina.

Pritrdili tožilstvu
Pogojno. “Nemogoče je, da bi takšno količino droge kupili mimogrede in naključno na železniški postaji. Tudi glede na vaš slab socialni položaj je neverjetno, da bi lahko zbrali 2.500 evrov, kolikor stane taka količina kokaina, da bi si drogo kupili le zase. Poleg tega ste bili za preprodajo ekstazija že kaznovani v Avstriji,” je obsodbo Kucurskemu pojasnila sodnica.

Kazni mu sicer ne bo treba odslužiti, če v naslednjih treh letih ne bo zagrešil novega kaznivega dejanja.

Drogo je hranil le zase
“Toliko kokaina sem potreboval zase, nikomur nisem imel namena prodajati droge. Mamila sem kupil v Ljubljani na železniški postaji, kamor me je peljal prijatelj.

V Avstriji nikogar ne poznam, ki bi mi kokain prodal,” je hrambo nedovoljenih substanc obžaloval Kucurski, tik preden mu je sodnica izrekla kazen.

Obtoženemu je odmerila kazen, ki jo je predlagala tožilka.

“Na ulicah je možno kupiti le manjše odmerke droge. Velike količine pa so naprodaj le med poznanimi kupci in prodajalci,” je tožilka Irena Kuzma dokazovala, da je obtoženi drogo prodajal tudi drugim zasvojencem.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Nista bila prehlajena

Dva s pištolo oborožena moška sta včeraj sredi dopoldneva oropala zasebno lekarno na Spodnjem trgu. Poškodovanih ni bilo. Policija je takoj sprožila obsežno iskalno akcijo, tudi s helikopterjem.

Preskočil pult
“Okrog 9.30 sta vstopila dva zamaskirana moška,” je dejala lastnica lekarne Janka Primožič Tavčar, sicer pa opozorila, da je bila v tistem trenutku v lekarni le prodajalka Janja Kavčič. “Pošteno sem se ustrašila. Grozno je bilo,” je dejala Kavčičeva in dodala, da zamaskiranca nista spregovorila niti besede. Imela sta pištolo, eden je takoj preskočil pult.

Prerivala se je in vpila
Kavčičeva je poskušala pobegniti, vendar jo je ropar zgrabil. “Prerivala sem se in vpila,” je opisala nadaljevanje dogajanja. Vpitje je pritegnilo pozornost lastnice in njene hčere, v prostor naj bi po navedbah policistov vstopila stranka, nakar sta roparja z manjšo vsoto denarja pobegnila. Odšla sta peš verjetno v smeri Puštala, se še spominja.

Lekarna videonadzora ni imela. “Mislili smo, da smo z rešetkami na oknih dovolj zavarovani. Česa takega sredi dneva nismo pričakovali,” je dejala Primožič Tavčarjeva in potrdila še, da v prihodnje resno razmišlja o namestitvi kamere.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

“Direktor je v bolnišnici pustil življenje”

Potem ko se je Marko Lavrič zaradi domnevne vpletenosti v oškodovanje kranjske porodnišnice pred petimi leti moral odreči direktorskemu položaju v bolnišnici, so mu na kranjskem sodišču včeraj začeli še soditi za domnevno zlorabo položaja.

Privarčeval, ne oškodoval
Nekdanji sodelavci, ki so ga kazensko ovadili, in tožilstvo namreč menijo, da je kot direktor ljubljanskemu podjetju Size omogočil, da si nezakonito pridobi okoli 33 tisoč evrov.

Toliko naj bi namreč podjetje računalo za histološke preiskave, ki jih je opravilo za porodnišnico. “Nelogično bi bilo, da bi zlorabil položaj, ker v tem podjetju osebno nikogar ne poznam niti nisem z nikomer v sorodu,” bivši šef porodnišnice zanika krivdo.

Trdi, da je bolnišnici privarčeval precejšnjo vsoto denar, saj “preiskav v porodnišnici ni bilo mogoče izvajati, ker tam ni bilo zaposlenih patologov in histologov. Podjetju Size pa je porodnišnica za te storitve plačala precej manj kot bi denimo ginekološki kliniki.”

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Z udarci do dolga

(Foto: Nik Rovan)

Podjetnik Zoran Sebastijanovič naj bi bil v torek popoldne žrtev treh domnevnih izsiljevalcev, ki naj bi ga celo poskušali ugrabiti. “Kriminalisti so pridržali tri osumljence, ki so z grožnjami in udarci v telo in glavo poskušali od oškodovanca izsiliti 95 tisoč evrov,” pojasnjujejo na kranjski policijski upravi.

Zahtevali so dolg

Tri leta zapora
Samovoljnost. Bubulju in Kolgeziju, državljanoma Črne gore, ter Vujanoviču zaradi domnevne nasilne izterjave dolga od Zorana Sebastijanoviča grozijo največ tri leta zapora.

Štiriinštiridesetletni Sebastijanovič naj bi si lani pri znancu Vladu Vujanoviču izposodil okoli 105 tisoč evrov s 3,5-odstotnimi mesečnimi obrestmi, česar ni uspel vračati. Vujanovič naj bi zato z domnevnima pajdašema Radom Bubuljem in Nuhijem Kolgezijem že konec lanskega leta začel groziti in izsiljevati Sebastijanoviča. V torek naj bi ga spet zvabili medse. “Grožnje so se stopnjevale do fizičnega nasilja in protipravnega odvzema prostosti, kar je policija uspešno preprečila. Osumljeni so oškodovanca potisnili na zadnji sedež osebnega vozila enega od osumljenih in ga proti njegovi volji odpeljali s kraja,” pravijo policisti.

Brez pripora
Šestinpetdesetletnemu Vujanoviču, 51-letnemu Kolgeziju in 35-letnemu Bubulju je preiskovalna sodnica v sredo pozno zvečer po zaslišanju prepovedala približevanje domnevni žrtvi in njegovi družini. “Gospod Vujanovič zanika, da bi kogarkoli izsiljeval, kar je tudi obširno pojasnil sodnici,” pravi Matej Sršen, Vujanovičev zagovornik. “Zoper  Vujanoviča pripor ni bil predlagan, ker ni bilo zakonskih pogojev,” pa kranjski tožilci pojasnjujejo, da Vujanovič očitno ni begosumen in ne bo poskušal znova vplivati na podjetnika.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

“Bled ni Napoli!”

“Zaradi varnosti bi bilo smiselno, da bi bili lokali odprti najdlje do 1. ure, kajti najbolj problematično je po 3. uri, ko se v središču Bleda dogaja marsikaj,” je občinski predlog o razširitvi območja podaljšanega obratovalnega časa včeraj komentiral Boris Sodja, vodja medobčinskega redarstva občin Bled in Bohinj.

Svetniki razdeljeni

Lokalna skupnost ne sme gledati le na ekonomsko računico, pač pa tudi na varnost ljudi. Turizem se ne dela na vandalizmu in popivanju, pač pa na tem, da se ljudje dobro in varno počutijo.

Robert Račman, komandir PP Bled

Sprememba občinskega odloka predvideva možnost podaljšanja obratovalnega časa za gostinske lokale ob Cesti svobode, ki bi lahko obratovali ob petkih in sobotah do 3. ure, diskoteke pa do 4. ure. To je na torkovi seji razdelilo mnenja svetnikov: nekateri so menili, da bi se zdajšnje stanje ob koncih tedna še poslabšalo, a je bil svetnik Anton Omerzel predlogu naklonjen. “Otroci so hodili ven, tepli so se, malo so bili zaljubljeni, kakšno klopco so vrgli v jezero in kakšen teglc razbili, ampak zaradi tega nas ne bo konec. Ne moremo jim zapreti vseh vrat zato, da bodo nekateri lahko spali. Pa ni tale Bled Napoli!” je bil odločen Omerzel. Svetnica Ljuba Kapus se je ob tem vprašala, ali si Bled res želi turizma, ki prinese razbijanje, svetnik Miran Lavrič pa je dodal: “Otroci mi povedo, da se ne hodijo zabavat na Bled, pač pa v Radovljico in Kranj, ker je na Bledu nevarno.”

Kritično med 3. in 4. uro
Več kot 70 odstotkov kršitev javnega reda in miru se po Sodjevih besedah zgodi v krogu 800 metrov – to je od trgovskega središča do športne dvorane, avtobusne postaje, Riklijevega parka in Grajskega kopališča. “Gre za mlade kršitelje od 14. leta, ki večinoma niso z Bleda,” je pojasnil Sodja.
Prejšnji konec tedna so se vandali lotili igrišča za minigolf v središču Bleda, razbili so inventar, policija storilcev še ni našla, domačini pa ob tem opozarjajo na nespametno podaljševanje obratovalnega časa lokalov, saj je ob koncih tedna zlasti v trgovskem središču stanje nevzdržno.

Na naslednji seji
“S spremembo odloka bi podaljšali obratovanje trem lokalom, vendar se bo zaradi pomislekov v kratkem sestal svet za varnost, pridobili bomo tudi mnenje policije in o spremembi odloka odločali na naslednji seji,” je dejal župan Janez Fajfar.

Komandir blejske policijske postaje Robert Račman se, kot je povedal, v obratovalni čas lokalov ne bo mešal, bodo pa za lokale, v katerih bo več kršitev, občini predlagali skrajšanje obratovalnega časa. “Z vidika varnosti se s podaljševanjem obratovanja stanje lahko poslabša,” je poudaril Račman.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.