Gorenjski blog EJGA je spletni prostor, kjer posamezniki, društva, podjetja in druge organizacije objavljajo in komentirajo informacije o dogajanju in življenju na Gorenjskem.

Sodelujte z nami!

Obveščajte ljudi o tem, kaj se dogaja na Gorenjskem! Prijavite se za sodelovanje še danes!

Več o sodelovanju / Registracija

Potrebujete profesionalno izdelane spletne strani? Potem se prijavite na nagradno igro in zadenite izdelavo spletne strani BREZPLAČNO!

Pohitite, kajti število mest je omejeno. Klikni za prijavo!
OGLASNO SPOROČILO  

Potujoča razstava o slovenskih mojstrih pekih v Lescah

V sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije je Mercator pripravil malo potujočo razstavo o razvoju pekovske obrti na Slovenskem in šestih desetletjih Pekarne Grosuplje. Razstava se šestič letos predstavlja v petek, 11., in v soboto, 12. marca, v trgovskem centru Lesce v sklopu Praznika kruha. V živo si bo mogoče ogledati tudi izdelavo ptičkov in drugega tradicionalnega slovenskega krušnega peciva.

Začetki peke kruha za prodajo in s tem pekovske obrti na območju Slovenije segajo v srednji vek, ko se razvijejo obrti, obrtniki pa se povezujejo v cehe. Dobrih sedem stoletij kasneje, ob koncu leta 2009, je po zadnjih podatkih Gospodarske zbornice Slovenije v pekarski panogi v Sloveniji poslovalo 238 pekarn s 3.609 zaposlenimi za proizvodnjo kruha in slaščic.

Otvoritev Slovenskega planinskega muzeja – Mojstrana, 7. avgust 2010

Prvi planinski muzej odpira svoja vrata

V soboto bo dolgo pričakovani Slovenski planinski muzej svečano odprl Danilo Türk. Gre za “nacionalni projekt, ki bo po odprtju povezoval celotno planinsko- gorniško, alpinistično, reševalno in vodniško javnost; Slovenci se bomo z njim tudi na področju ohranjanja zgodovinskega spomina postavili ob bok velikim alpskim narodom“.

Fotografije tega zanimivega muzeja, ki bo svoja vrata odprl v soboto, si lahko ogledate v galeriji.

Za vse ljubitelje gorskega sveta
Vodja muzeja Miro Eržen je poudaril: “Želimo, da bi muzej postal povezovalec vseh tistih, ki ob ogledu in doživetju slovenskega gorskega sveta ne ostanejo ravnodušni. Pri tem smo mislili na obiskovalce najvišjih vrhov Julijcev, Gorjancev, zelenega Pohorja ali Snežnika.

Slovenski planinski muzej bo postal informacijsko in doživljajsko središče. Glede na to predstavlja izredno priložnost za razvoj turizma tako v Mojstrani kot v celotni Zgornjesavski dolini,” pa je dejal župan občine Kranjska gora Jure Žerjav, ki upa, da bo muzej znanilec razvoja in vzpona turizma v Mojstrani in na Dovjem.

Informacijska točka TNP.
Tam boste dobili:
– aktualne informacije o vremenskih razmerah v gorah, odprtosti planinskih koč in domov, vodnikih, planinski opremi in poteh,
– napotke o varnem gibanju in naravovarstvenem vedenju v gorah,
– turistične informacije.

Cilj: sodobna razstava
Muzej je sicer zgrajen s sredstvi Občine Kranjska Gora, Evropskih skladov za regionalni razvoj, ministrstva za kulturo in Ustanove Avgusta Delavca. Vrednost investicije je 3,2 milijona evrov. Vsebinski del projekta je pripravljalo več kot 100 sodelujočih iz 20 javnih zavodov in društev. Na stalni razstavi je od 2100 zbranih predstavljenih več kot 450 eksponatov. V muzeju bo stalna informacijska točka Triglavskega narodnega parka (TNP).

Niso pozabili niti na slepe
Cilj oblikovalcev razstave je bil ustvariti sodobno razstavo, ki bo sledila oblikovalskim trendom ter informacije podajala prijazno in hkrati zabavno. Razstava je interaktivna. Uporabljeni so sodobni avdiovizualni pripomočki in najnovejša informacijska tehnologija,” so zapisali v sporočilu za javnost. Pomembno dejstvo je tudi, da je razstava delno prilagojena slepim in slabovidnim.

Pot je pomembnejša kot cilj
Ob predstavitvi muzeja je direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič povedala: “Muzejsko pripoved doživljamo skozi lasten vzpon na goro. Zgodba, ki jo doživljamo, nosi pomembno sporočilo, na katerega pri obisku gora radi pozabljamo, in sicer: ‘Pot je pomembnejša kot cilj’.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Rušenje carinski objektov na mejnem prehodu Ljubelj – avgust 2010

Zrušili ga bodo avgusta

Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) bo v začetku avgusta začela podirati carinske objekte nekdanjega mejnega prehoda Ljubelj. V drugi fazi bodo na platoju zamenjali dotrajano voziščno konstrukcijo, uredili meteorno kanalizacijo in javno razsvetljavo.

Uredili bodo točko za postanke, torej parkirišča za avtodome, avtobuse in avtomobile ter dodaten vozni pas za dostop do stare ljubeljske ceste. “Naša glavna želja je bila, da se uredi dostop do stare ljubeljske ceste, saj je pozimi priljubljeno sankališče, jeseni na njej potekajo dirke starodobnikov, priljubljena pa je tudi pri gorskih kolesarjih in pohodnikih, saj je izhodišče za številne planinske ture,” je pojasnil podžupan Občine Tržič Jure Meglič.

Nazadnje bodo postavili še turističnoinformacijske table. Investicija, ki jo v celoti financira DRSC, je vredna okoli 370 tisoč evrov. Promet bo v času podiranja mejnih objektov in urejanja mejnega platoja potekal nemoteno, večino del pa naj bi opravili še letos.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Panoramski let nad Triglav razočaral goste – Letališče Lesce, julij 2010

Panoramski let po domače

Lesce. “S poletom nikakor nismo zadovoljni! Plačali smo nekaj, česar nismo dobili,” je včeraj ogorčen dejal naš bralec.

Panoramski leti
Lesce
. Na letališču so ob predhodnih rezervacijah mogoči: 45-minutni let nad Triglavom, ki stane 195 evrov, 15-minutni let nad Bledom, zanj je treba odšteti 75 evrov, in 30-minutni let nad Bohinjem za 135 evrov, mogoč pa je tudi enourni polet na želeni lokaciji.

Pojasnil je, da so skupaj s sorodniki želeli presenetiti sestrično ob njenem 50. rojstnem dnevu, zato so že marca na leškem letališču plačali panoramski let nad Triglavom in zanj odšteli 195 evrov. V nedeljo pa so bili namesto nepozabnega doživetja deležni razočaranja.

Pravo “presenečenje”

Polet je bil ob 12. uri, ko so se poleg pilota v letalo vkrcali še slavljenka z možem in hčerko. V sončni nedelji naj bi leteli nad Triglavom, polet pa bi moral trajati 45 minut. Sorodniki, ki smo jih spremljali, smo ostali na letališki terasi in po dobrih 30 minutah že zagledali letalo. Sestrična je povedala, da se je pilot odločil, da zaradi vremena ne bodo leteli do Triglava,” je dejal bralec Janko, ki ni želel biti v celoti imenovan. “Če jim toliko pomenijo minute in mislijo, da bodo zaradi njih obogateli, imajo povsem zgrešeno politiko poslovanja,” je dodal.

Triglava niso videli
Precej drago presenečenje ni uspelo, kajti omenjena trojica Triglava ni videla. “Ko smo jezni zapuščali teraso, sta na njej sedela tudi dva gospoda, po njunih napisih na majicah smo sklepali, da sta z letališča. Posmehljivo in nesramno sta komentirala dogodek, tretji moški pa nam je v roke porinil 40 evrov, češ naj bomo tiho, ker so na terasi še drugi ljudje,” je še povedal.

Ni dežurnega letala
Panoramske polete na leškem letališču z enim letalom izvaja letalsko podjetje RB Airlines. Kot je za Žurnal24 pojasnil direktor letališča Pavel Škofic, imajo s tem prevoznikom sklenjeno le začasno pogodbo, zato za opravljanje te dejavnosti letališču nič ne plačuje. “Menim, da bi morala biti pogodba podpisana v kratkem, potem bomo dorekli tudi finančni del,” je dejal prvi mož letališča.

Če jim toliko pomenijo minute in mislijo, da bodo zaradi njih obogateli, imajo povsem zgrešeno politiko poslovanja.

Bralec

Potrdil je, da na letališču ni dežurnega letala in pilota za panoramske polete, saj ta čas po njegovih besedah to ni rentabilno. “Panoramski leti so javnemu zavodu Alpski letalski center Lesce prinašali izgubo, zato želimo, da bi jih izvajal poslovni partner,” je dejal.

“Brez opravičila”
O nedeljskem zapletu pa je Škofic dejal, da naj bi bil razlog za predčasni pristanek slabost ene od potnic, za manjkajoče minute pa jim je bil vrnjen denar. “Rečeno mi je bilo tudi, da so se jim opravičili,” je dodal. Te trditve so oškodovani v celoti zanikali. “To so čiste laži! Nobeni ni bilo slabo in tudi opravičil se nam ni nihče,” je poudaril bralec.

Za pojasnilo nedeljskega zapleta smo želeli povprašati tudi Bojana Žlebnika, direktorja RB Airlines, vendar ga nam ni uspelo priklicati.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Zimske počitnice za sedaj ostajajo združene v 1 teden – julij 2010

O turizmu z levo roko

“Zame je to absurd! Čudim se šolskemu ministru (Igorju Lukšiču, op. p.), da ga naši argumenti o gospodarski škodi ne prepričajo,” je o vztrajanju šolskega ministrstva pri združenih zimskih počitnicah včeraj za Žurnal24 dejal Dušan Božičnik, prokurist ter strokovni sodelavec Gozdarske zbornice Slovenije (GZS), Zbornice gorskih centrov (GC) in Združenja slovenskih žičničarjev (ZSŽ).

Svoje nestrinjanje so v omenjeni zbornici in združenju izrazili tudi v pismu, ki so ga v ponedeljek poslali predsedniku vlade Borutu Pahorju.

“Čakamo na njegov odgovor in upamo, da bo pomagal gospodarstvu, ki je prizadeto že zaradi gospodarske krize. O nadaljnjih potezah pa se bomo dogovorili na četrtkovem sestanku,” je povedal Božičnik.

Na šolskem ministrstvu vztrajajo pri sprejetem pravilniku o šolskem koledarju in združenih počitnicah, saj so se, kot pravijo, odločili v korist družin in otrok.

Županski ne združitvi
Pahorju so pisali tudi župani zgornjegorenjskih občin, ki novemu pravilniku odločno nasprotujejo.

“Nerazumljivo je, da odločitev, ki je nepremišljena, ni bila bolj usklajena tudi z gospodarskim ministrstvom. Kličejo me sobodajalci in sprašujejo, kaj naj storijo, saj bodo morali goste odklanjati. Še nekaj takih potez, pa bodo lahko tudi turistični delavci šli na počitnice,” je razočaran dejal kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Združitev zimskih počitnic je poenotila slovenski turizem, ki se je hitro odzval in svoje nestrinjanje utemeljil z gospodarsko škodo.

“Žal mi je, da ministrstvo vztraja pri svojem kljub škodi, ocenjeni na 15 milijonov evrov. Ne morem razumeti, da v krizi s takimi ukrepi dodatno otežujemo pogoje gospodarstvu in da protest celotnega turizma in županov ne zadošča,” je poudarila Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta Slovenske turistične organizacije.

Opozorila je, da se turizem jemlje z levo roko, in to kljub dejstvu, da ta v Sloveniji ustvari 13 odstotkov bruto družbenega proizvoda.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Odprli pet polnilnih postaj za električne avtomobile – Gorenjska, julij 2010

Sto kilometrov za en evro

Bled. Z avtomobilom na električni pogon se je mogoče zapeljati po vsej Gorenjski, kajti konec tedna so zanje odprli pet polnilnih postaj in na novo pridobitev opozorili z zelenim EleKtrO popotovanjem.

Električni avtomobil je mogoče napolniti na Jezerskem in Bledu ter v Preddvoru, Bohinju in Kranjski Gori. Polnilni postaji že nekaj časa delujeta tudi na Laborah v Kranju in v bohinjskem Bohinj Park Hotelu. Kot je povedala Tadeja Zgaga, predsednica kranjskega Združenja za dobrobit okolja Živomodro, je v Sloveniji ta čas 20 električnih avtomobilov. “To je prva tovrstna trasa v Sloveniji in prva karavana, s katero želimo ljudi opozoriti na pomembnost skrbi za okolje, uporabo obnovljivih virov energije in na spreminjanje naših navad,” je še pojasnila.

Poceni vožnja

Velike pozornosti je bilo deležno električno vozilo tesla roadster sport, ki je lastnika Romana Bernarda, direktorja podjetja Flycom iz Žirovnice, stalo 140 tisoč evrov. “Z enim polnjenjem lahko prevozim 400 kilometrov, za sto kilometrov pa porabim za en evro električne energije,” je dejal Bernard. Za med pa gre električno kolo, ki ga je zasnoval Gregor Maček iz Ljubljane, kajti, kot je dejal, s proizvodnjo ne sledijo povpraševanju. Zložljivo kolo tehta le 14 kilogramov, z enim polnjenjem pa je mogoče za samo dva centa prevoziti 15 kilometrov. “V Sloveniji ni bilo posebnega interesa za izdelovanje, zato sem navezal stike s kitajskim proizvajalcem, ki je tudi bistveno cenejši. Prvo serijo so pokupili Slovenci in Srbi; kolo je zelo primerno za vožnjo po mestu,” je povedal Maček.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Gorenjski turistični kraji nasprotujejo združitvi šolskih zimskih počitnic – junij 2010

Za ločene počitnice!

“Ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 milijonov do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene,” Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije (Foto: Renata Škrjanc)

Zimsko sezono v slovenskih zimskih središčih so za en teden skrajšali. To je nedopustno in nepremišljeno,” je združitev zimskih počitnic včeraj komentiral kranjskogorski župan Jure Žerjav.

Šolsko ministrstvo je z novim pravilnikom o šolskem koledarju v šolskem letu 2010/11 združilo zimske počitnice, kar pomeni, da bi jih imele vse šole v Sloveniji istočasno in ne bi bile več razdeljene v dva tedna.

V gorenjskih turističnih krajih temu odločno nasprotujejo, pismo nestrinjanja pa sta na omenjeno ministrstvo poslala tudi Združenje slovenskih žičničarjev GIZ in Zbornica gorskih centrov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). “To pomeni večjo gnečo na smučiščih, v hotelih in na cestah ter tudi rast cen turističnih proizvodov in odhajanje Slovencev v tujino. Veliko otrok bi bilo tudi prikrajšanih za dejavno preživljanje počitnic,” so utemeljevali svoje nestrinjanje z združitvijo počitnic.

V krizi udaril še pravilnik

Počitniški infarkt

Turizem. V Zbornici gorskih centrov GZS in Združenju slovenskih žičničarjev GIZ opozarjajo, da bi poenotene počitnice povzročile prometne infarkte do slovenskih turističnih krajev ter nedopustno povečanje dnevnih migracij in pomanjkanje nastanitvenih zmogljivosti v teh krajih. Ugotavljajo, da bi se znatno povečal delež tistih, ki odhajajo na počitnice v tujino – že zdaj zimske počitnice v tujini preživlja približno toliko Slovencev, kolikor se jih nameni v slovenske turistične kraje.

V Kranjski Gori ocenjujejo, da bi bili zato ob več kot dva milijona evrov dohodka. “V to so vštete nočitve, prodaja smučarskih vozovnic in zunajpenzionska poraba. Manjši zaslužek ne bi imeli le žičničarji, temveč tudi hoteli, manjši sobodajalci, smučarske šole in gostinski lokali. Ne samo pri nas, velika gospodarska škoda bo povzročena na območju celotne Slovenije,” je poudaril Žerjav, šolskemu ministru Igorju Lukšiču pa predlagal, naj vnovič pretehta predlog.

Temu nasprotujejo tudi v Bohinju, kjer se po besedah Klemena Langusa, direktorja Turizma Bohinj, pridružujejo protestu. “Razočarani smo, da so pravilnik sprejeli brez vsakršne razprave,” je bil ogorčen Langus. Bohinjski župan Franc Kramar pa se je ob tem spraševal, ali in zakaj je to ta čas najpotrebnejši ukrep. “Ne vem, ali bomo s tem rešili gospodarsko krizo, bo pa vsekakor trpelo gospodarstvo,” je dodal.

Predlaga razveljavitev
Na razveljavitev pravilnika računa tudi Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled in predsednica sveta zavoda Slovenske turistične organizacije. “Takega pravilnika ne sprejemamo. Z direktoratom za turizem smo zbrali podatke in ni pretirana ocena, da bi bilo škode za od 13 do 15 milijonov evrov. Posledično bi se tudi zvišale cene, kar je vsekakor neprijazno do domačega gosta,” je poudarila Štravs Podlogarjeva, ki je ministru Lukšiču že predlagala razveljavitev novega pravilnika in ohranitev dozdajšnje prakse počitnic v dveh tednih, ki se je izkazala za dobro.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

15. Festival Bled – 30. junij 2010

Klasika, začinjena z jazzom

V sredo se bo začel 15. Festival Bled, ki bo v znamenju 50. obletnice jazza na Bledu in 200. obletnice Frédérica Chopina. Do 20. julija se bo zvrstilo 20 koncertov, novost pa bodo matineje in poulični nastopi.

Pet tisoč obiskovalcev
Finance. Festival Bled bo stal sto tisoč evrov, od tega je tretjino denarja zagotovilo ministrstvo za kulturo, tretjino Zavod za kulturo Bled, preostalo pa organizator. Lani ga je obiskalo tri tisoč ljudi, na letošnjem pa jih pričakujejo pet tisoč.
Razstava. V času festivala bosta v blejski festivalni dvorani na ogled razstava del akademskega slikarja Alojza Rozmana Fojža in goslarska razstava.

Udeležba je izjemna, je dejal Jernej Brence, ustanovitelj in umetniški vodja festivala, saj bo Bled v naslednjih treh tednih gostil več kot 200 vrhunskih glasbenikov s celega sveta, mojstrske tečaje za violino in violo pa bo obiskovalo 124 udeležencev. Festival je pomemben tudi za blejske hotelirje, saj so imeli lani zaradi festivala okoli 3.600 nočitev.

Uvodni koncert bo ob 20.30 v blejski cerkvi svetega Martina, trio Brence, Haas in Panhofer bo izvedel dela Dmitrija Šostakoviča, koncert pa je posvečen spominu na glasbenika Acija Bertonclja.

Kar šest prizorišč
Prizorišča festivala bodo Festivalna dvorana Bled, Vila Bled, Belvedere, hotela Golf in Triglav ter cerkev svetega Martina, koncerti pa bodo ob 20.30. V soboto bo nastopil komorni orkester festivala Bled s solisti, v ponedeljek bosta Orkester Mandolina Ljubljana in Kar češ brass band poskrbela za Balkan žur, 8. julija bodo nastopili havanski Mariachi Real Jalisco, 12. julija Slovenski oktet, 17. julija bo slavnostni koncert ob 50-letnici jazza na Bledu z Big Bandom Grosuplje, končala pa ga bosta brata Javorkai.

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Občine združene v konzorcij Cero soglasno sprejeli DIIP – junij 2010

Le še dve sortirnici

Na četrtkovi seji konzorcija Cero so župani vseh glavnih občin, združenih v konzorciju, soglasno sprejeli dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki predvideva štiri rešitve, z dvema sortirnicama in odlagališči. Sprejem DIIP je po besedah kranjskega župana in predsednika poslovnega odbora Damijana Perneta korak naprej k uresničitvi centra za regijsko ravnanje z odpadki; naslednji korak bo podpis medobčinske pogodbe, ki je pogoj za pridobitev kohezijskih sredstev.

Izstop Cerkelj
Napaka. Konzorcij Cero je včeraj sprejel tudi pismo Občine Cerklje na Gorenjskem o izstopu iz konzorcija Cero, saj je pristopila k Rceru Ljubljana. Nekateri župani menijo, da so Cerklje s tem naredile napako, saj na Gorenjskem niso pričakovali tako hitre rešitve, o njihovih obveznostih do Cera Gorenjska pa bodo še razpravljali.

Zgodovinski dogodek
S Pernetom se strinja jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger, ki je za Žurnal dejal: “Mislim, da gre za zgodovinski trenutek, saj smo se po dveh letih končno dogovorili in projekt peljemo naprej. S sprejetim dokumentom bomo prihodnji teden šli tudi na ministrstvo za okolje in prostor. Vse druge rešitve, o katerih se je ugibalo v preteklosti, denimo sodelovanje z Ljubljano, zdaj odpadejo. Gorenjci sami rešujemo gorenjski problem odpadkov.”

Prevelik projekt
Kot je po seji Cera povedal Perne, so na podlagi uspehov gorenjskih občin pri ločenem zbiranju odpadkov ugotovili, da je bil prvotni projekt Cera glede na zdajšnjo količino odpadkov negospodaren. “Po najnovejših študijah se je z ločenim zbiranjem količina odloženih odpadkov zmanjšala za najmanj 40 odstotkov,” je navedel Perne. Novi DIIP po njegovih besedah tako ne predvideva več objekta za mehansko in biološko predelavo odpadkov, temveč le še dve sortirnici in manjši objekt za biološke odpadke (kompostarno), s čimer bi zadostili evropski direktivi za odlaganje odpadkov.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Objavljeno na Gorenjskem blogu dne: 17. 06. 2010

Povezave do spletnih vsebin, ki so bile na Gorenjskem blogu EJGA objavljene dne 17. 06. 2010 . Za ogled kliknite na naslov objave!