Gorenjski blog EJGA je spletni prostor, kjer posamezniki, društva, podjetja in druge organizacije objavljajo in komentirajo informacije o dogajanju in življenju na Gorenjskem.

Sodelujte z nami!

Obveščajte ljudi o tem, kaj se dogaja na Gorenjskem! Prijavite se za sodelovanje še danes!

Več o sodelovanju / Registracija

Potrebujete profesionalno izdelane spletne strani? Potem se prijavite na nagradno igro in zadenite izdelavo spletne strani BREZPLAČNO!

Pohitite, kajti število mest je omejeno. Klikni za prijavo!
OGLASNO SPOROČILO  

Do neformalne učne izkušnje z Grundtvig delavnicami – Jesenice, julij 2010

Gruntdvig delavnice 2010/2011

Vse, ki ste starejši od 18. let in nimate statusa dijaka ali študenta ter si želite pridobiti mednarodno neformalno učno izkušnjo, ki ni vezana na poklicno in strokovno usposabljanje, ste vabljeni, da se udeležite Grundtvig delavnic.

Pri iskanju in izboru ustrezne delavnice vam bodo v pomoč Centri vseživljenjskega učenja, Svetovalno središče Gorenjska in Katalog Grundtvig delavnic.

Več si lahko preberete na spletni povezavi
CMEPIUS-a.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Ljudska univerza Jesenice.

Nesoglasje med Aeroklubom Lesce in vodstvom letališča – Lesce, julij 2010

Letala še kar prizemljena

“Sporno je, da se nam v pogodbi oziroma sporazumu podtikajo še stroški – na leto za več kot 50 tisoč evrov –, ki niso točno določeni in se lahko med letom poljubno spreminjajo, kar pomeni, da ne bomo nikoli vedeli, koliko bomo zares plačali,” je za Žurnal dejal Andrej Kolar, podpredsednik Aerokluba Lesce.

Zaradi nepodpisane pogodbe člani kluba na leškem letališču ne morejo leteti. “Ne moremo niti vzdrževati letalskih licenc niti trenirati in tekmovati. Nismo se mogli udeležiti že štirih mednarodnih tekmovanj, vprašljiva je tudi udeležba na državnem prvenstvu konec julija, s katerega smo se po navadi vračali s kolajnami,” je pojasnil Kolar.

Aeroklub Lesce
Tradicija. Aeroklub Lesce, v katerem je 300 članov, je pred 60 leti na leškem letališču – namenjeno je športnemu in turističnemu letenju – začel letalsko dejavnost, ki ima na Gorenjskem že 80-letno tradicijo. Leta 1994 je ustanovil javni zavod Alpski letalski center (ALC), njuno poslovanje pa se je pred šestimi leti ločilo. V aeroklubu skrbijo tudi za šolanje novih pilotov.

Nesoglasje med aeroklubom in vodstvom letališča je videti nerešljivo, težko razumljivo je tudi dejstvo, da je, kot zatrjuje Kolar, njihova zdajšnja pogodba veljavna, dokler ne podpišejo nove. Ta pa je za klub nesprejemljiva, kajti poleg letne najemnine 12 tisoč evrov bi morali plačevati še za več kot 50 tisoč evrov stroškov. “Zdaj lahko v Lescah leti le peščica pilotov, ki so v dobrih odnosih z direktorjem Pavletom Škoficem,” je dodal Kolar.

Žogica na strani kluba
Neurejeno je tudi lastništvo 17 letal, ki jih je pred leti kupil aeroklub. “Občina ni uredila lastniškega vpisa zanje, zdaj pa nas s tem izsiljuje, da ne moremo leteti,” je poudaril Kolar.

V klubu se sprašujejo, komu so trn v peti, in opozarjajo na prikrite namere po privatizaciji letališča ter na negospodarno poslovanje direktorja, ki naj bi onemogočal turistično letenje. Škofic je pojasnil, da so panoramski leti po novem mogoči le ob predhodni rezervaciji, jadralna letala pa lahko vlečejo samo letala, ki imajo vgrajen vitel za vlečno vrv.

69 tisoč evrov na leto Aeroklub Lesce stane vzdrževanje letal.

O pogodbi za aeroklub prvi mož letališča pravi, da gre za najugodnejšo različico in da je žogica na strani kluba. “Če ne bomo našli skupnega jezika, bomo zadevo predali v reševanje sodišču. Zdajšnji sporazum pa je zame od 1. januarja neobvezujoč,” je pojasnil Škofic.

Radovljiški župan Janko S. Stušek pa je na naše vprašanje, ali bo posegel med klub in vodstvo letališča, odgovoril: “Svoje mnenje sem že napisal; naj se sporazumejo. Moja naloga je, da poskrbim za zakonitost, vse drugo pa mora klub doreči z direktorjem letališča.”

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Planinska društva imajo največ stroškov s helikopterskimi prevozi – julij 2010

Planika bo menjala streho

Planinstvo. “Glede na to, da je bil podaljšan konec tedna, smo pričakovali več planincev, toda ker je bila vremenska napoved za gore slaba, večjega obiska ni bilo,” pravi Irena Klinar, oskrbnica Doma Planika. Osebje in delavci so na Planiko in Dolič prišli že 18. junija, saj so na Planiki menjali pod v jedilnicah, na Doliču pa so obnavljali jedilnico in spalne prostore ter pozidali dimnik. Tudi na Kredarici, ki je zasilno oskrbovana vse leto, so tisti dan začeli poletno sezono, Dom Valentina Staniča pa je svoja vrata odprl 24. junija.

Previdno v gore
Možnost zdrsov. Pot iz Krme in s Pokljuke do Kredarice in naprej na Triglav je kopna, na poti čez Prag in po Tominškovi ter okoli Doliča pa so še snežišča, zato morajo biti planinci previdni in dobro opremljeni. Zaplate snega so nevarne; še vedno so možni zdrsi.

Čakajo rezultate razpisa
Zima je kočam povzročila le manjše poškodbe. Samo Planika je poškodovana na strešni kritini, tako da bodo septembra zamenjali streho. Upajo, da bodo nekaj sredstev za popravilo dobili tudi z razpisom za obnovo in posodobitev planinskih postojank, katerega rezultati bi morali biti znani že 21. junija.

“O rezultatih razpisa še nismo bili obveščeni. Lahko da na razpisu ne bomo uspešni, ampak to ne bo pošteno, saj denar tako za Planiko kot Dolič resnično potrebujemo,” meni Marica Okršlar iz Planinskega društva (PD) Gorje. Če bodo na razpisu uspešni, bodo za posamezno kočo prejeli skoraj sto tisoč evrov.

800 evrov je plačalo PD Javornik – Koroška Bela za 38 minut helikopterskega prevoza.

Dragi helikopterski prevozi
Društva imajo največ stroškov s helikopterskimi prevozi, saj morajo za kilogram tovora plačati 0,65 evra oziroma okoli 20 evrov na minuto letenja. “Če je sezona dobra in na koči ni večjih popravil, se nam stroški pokrijejo. Kakšnega večjega dobička pa ni nikoli, saj vse, kar zaslužimo, vložimo nazaj v kočo,” pravi Vinko Alič, predsednik PD Javornik – Koroška Bela, ki skrbi za Dom Valentina Staniča.

Cene enake lanskim
Cene hrane, pijače in prenočevanja so enake kot lani, le na Kredarici so za odstotek ali dva podražili alkoholne pijače. Društva naj bi upoštevala tudi priporočila Planinske zveze Slovenije o enotnih cenah vode, čaja ter enolončnice z mesom in brez njega.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Klub študentov Kranj v prihodnje leto z manj denarja – Kranj, julij 2010

KŠK ob denar

Kranj. Do junija prihodnje leto bo Klub študentov Kranj (KŠK) prejemal za slabih 250 tisoč evrov manj sredstev od študentskega dela. Lani je sicer prejel nekaj manj kot 490 tisoč evrov.

Škisova reforma
Za takšno spremembo se je odločila skupščina Zveze študentskih klubov Slovenije (Škis). Stari sistem je namreč sredstva po klubih delil po tako imenovanem zgodovinskem faktorju, pri čemer je bil KŠK ustanovitelj študentskega servisa, ki je prinašal dobršen del koncesijskih sredstev.

V KŠK se s spremembo, ki bo sredstva zdaj delila glede na število študentov v upravni enoti, sicer strinjajo, a bi želeli, da se znižanje sredstev zgodi postopoma, v nekaj letih. Vendar je 26 svetnikov od 50 glasovalo za amandma, da se sprememba uveljavi že v enem letu.

Strinjamo se s spremembo, ne strinjamo pa se z načinom, kako je bila sprejeta,” pravi predsednik KŠK Andraž Šiler. Kot je povedal, jim predsedstvo pred glasovanjem o sklepu ni dalo možnosti za posvet. Poleg kranjskega bo sredstva izgubilo še 12 klubov, 37 pa jih bo pridobilo.

Bo trpel Teden mladih?
Kateri projekti bodo morda ukinjeni in ali se bo zmanjšal njihov obseg največjega, Tedna mladih, Šiler še ne ve povedati. “Prihodnji teden bo upravni odbor dva dneva namenil prav razpravi o tem,” pojasnjuje. Razmišljajo pa že, da bi dodatna sredstva iskali na razpisih ter s pomočjo občine.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Klub škofjeloških študentov “preklopil” na poletni delovni čas – Škofja Loka, junij 2010

Poletni delovni čas

Ker tudi mi rabimo dopust ter malo oddiha pred Kolpo bo KŠŠ od 28.6. do 16.7. deloval po poletnem urniku, in sicer vsak torek in četrek od 16.00 do 21.00!

Lepe poletne počitnice in se vidimo na kolpi! (pa ne pozabite se prijavt nanjo do cajta!)

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: KŠŠ - klub škofjeloških študentov.

Center Matevža Langusa ima novo sončno elektrarno – Radovljica, junij 2010

Privarčevali za plavanje

V Centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Matevža Langusa v Radovljici so v petek pognali novo sončno elektrarno Sončnica, z manjšimi stroški električne energije pa bodo lažje izvajali program plavanja za varovance.

Stala je 50 tisočakov
Zanjo so z dobrodelno akcijo poskrbeli v Rotary Clubu Bled, denar pa so prispevale tudi zgornjegorenjske občine. Stala je 50 tisoč evrov.

Na streho centra so namestili fotovoltaične module z močjo od sedem do deset kW. “Sončna elektrarna nam bo prinesla redni letni prihodek za program plavanja, za kar potrebujemo okoli štiri tisoč evrov na leto. Za naše uporabnike je to izjemno pomembna oblika gibanja, za težko gibalno ovirane – teh je 30 – pa celo edina mogoča oblika gibanja in nujna terapija,” je poudarila Tea Beton, direktorica CUDV Matevža Langusa.

Imeli bi lasten bazen
Plavanja se udeležuje vseh 178 varovancev, ker pa center nima lastnega bazena, morajo obiskovati bazen v Radovljici in bazena v Kranju, kamor se vozi 40 uporabnikov. To je po besedah Betonove velik zalogaj, saj gre za osebe z motnjo v razvoju, veliko jih je na invalidskih vozičkih, zato je prevažanje zelo zahtevno in naporno.

“Želimo si, da bi bilo tovrstnih terapij več; na radovljiško občino smo naslovili prošnjo za prilagoditev radovljiškega bazena gibalno oviranim,” je pojasnila direktorica. V CUDV Matevža Langusa je za vodno terapijo po strokovni plati dobro poskrbljeno, njeno izvajanje pa bi zelo olajšal manjši lasten bazen, ki bi ga zgradili v centru. Zanj potrebujejo okoli 200 tisoč evrov, pri čemer računajo na pomoč donatorjev, nekaj denarja pa bodo privarčevali tudi s sončno elektrarno.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Radovljiško Poletje 2010 – Radovljica, Linhartova dvorana, junij 2010

Brezplačno radovljiško poletje

V Radovljici se bo v četrtek začelo Poletje 2010, v sklopu katerega bodo s koncerti spodbudili utrip in dogajanje na Linhartovem trgu.

Neisha za konec
Program. Obiskovalci bodo lahko do 29. julija prisluhnili ženskemu pevskemu zboru iz Tolmina Znamenje, skupinam Sedef, Blue Angel Gang in 2Phat Generation, nastopili bodo plesalci Blejskega plesnega studia, niz koncertnih večerov pa bo sklenila Neisha. Vsi koncerti se bodo začeli ob 20. uri.

Linhartova dvorana je pripravila program skupaj z društvom Radkultur in poskrbela, da bodo prireditve brezplačne. Obiskovalci bodo lahko do 29. julija prisluhnili ženskemu pevskemu zboru iz Tolmina Znamenje, skupinam Sedef, Blue Angel Gang in 2Phat Generation, nastopili bodo plesalci Blejskega plesnega studia, niz koncertnih večerov pa bo sklenila Neisha.

“Upam, da bodo tudi letošnji četrtkovi večeri tako dobro obiskani kot lanski, ko smo našteli okoli dva tisoč obiskovalcev,” je včeraj dejal Andrej Kokot, direktor Linhartove dvorane Radovljica, Toni Bogožalec iz omenjene dvorane pa je ob tem dodal, da so koncerti, vsi se bodo začeli ob 20. uri, tudi obogatitev turistične ponudbe.

Vnovično klestenje stroškov? (mednaslov)

13 tisoč evrov bo stalo Poletje 2010, dobro polovico bo zagotovila Linhartova dvorana, preostalo pokrovitelj.

Poletje 2010 bo stalo 13 tisoč evrov, od tega bo dobro polovico zagotovila Linhartova dvorana, preostalo pokrovitelji, omenjena dvorana pa bo tudi po odcepitvi turistične dejavnosti – zanjo skrbi novi zavod Turizem Radovljica – organizirala poletne koncerte. Kokot je opozoril na morebitno vnovično zmanjšanje občinskih sredstev. “V pripravi je poračun občinskega proračuna, z občine pa so nas opozorili, da so se proračunski prihodki zmanjšali za 20 odstotkov in da bo treba skrčiti stroške. Zaradi lanskega zmanjšanja količine denarja še letos čutimo posledice, med drugim smo se morali odpovedati glasbenemu abonmaju, če pa se bo to ponovilo tudi letos, bom občino pozval, naj se ne dela norca iz javnih sredstev,” je poudaril.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Največ nesreč se zgodi poleti – junij 2010

Poleti kar polovica vseh nesreč

V posamezni reševalni akciji je udeleženih najmanj pet ljudi: pilot, kopilot, tehnik, zdravnik reševalec, letalec reševalec. Številu usposobljenih s strani Gorske reševalne zveze (GRS) moramo dodati še nekoga s policije, ki opravi ogled kraja nesreče.

2009: GRS v številkah
391 intervencij
11.037 reševalnih ur
456 ponesrečencev

Največ nesreč in posredovanj je v Julijskih alpah, ki so tudi najvišje,” ob tem pojasnjuje Igor Potočnik, predsednik GRS.

Ko pride do nesreče, časa za razmišljanje ni: helikopter po prihodu na kraj dogodka izvleče vitlo, spusti zdravnika in reševalca do ponesrečenca, kjer se odpneta in vpneta v steno. tam ponesrečencu nudita najnujnejšo pomoč in ga premestita v transportno vrečo. Nato pokličeta helikopter, ki preleti nazaj in najprej dvigne ponesrečenca ter še enega člana naveze. Nato pobere še drugega člana in odleti v najbližjo bolnišnico.

Novost na smučiščih:
V začetku leta je gorska policijska enota preizkušala (za nas) novo metodo reševanja, ki je v svetu že uveljavljena. Žal je bila to le preizkusna doba, kot pravi Potočnik in dodaja: “Kadar bo šlo za hujše poškodbe (glave, stegnenice, hrbtenice), se bo v prihodnosti skoraj zagotovo uporabljal helikopter.” Prednost metode tehničnega reševanja je to, da se helikopter dvigne neposredno nad ponesrečenca in ga z vitlom dvigne ter odpelje v bolnišnico. Pri klasičnem reševanju pa je ponesrečenca potrebno najprej varno spraviti v dolino in od tam naprej.

Vsekakor je najbolj nevaren del, ko se spustijo do ponesrečenca in nato, ko ga pobirajo iz tega ven,” dodaja Potočnik.

Lani je Gorska reševalna zveza opravila 391 intervencij, dežurna posadka Slovenske vojske pa 142. Kako izgleda posamezna akcija, bodo skupaj prikazali na današnji vaji v Begunjah. Vajo Draga 2010 organizira jo GRS, ki bo prikazala svoje delo na težko dostopnih krajih s pomočjo helikopterja, točneje dvig ponesrečenca v helikopterski reševalni vreči in ponesrečenca, ki visi v steni.

Poleti kar polovica vseh reševanj
V Slovenski vojski opažamo, da se je v preteklih letih število reševanj v poletnih mesecih izrazito povečalo in da dežurna posadka helikopterja Slovenske vojske rešuje tudi večkrat na dan. Po številu se v poletnih mesecih zgodi 52 odstotkov vseh nesreč v letu. V poletni sezoni se v povprečju zgodi tudi do deset gorskih nesreč na teden,” so ob tej priložnosti v sporočilu za javnost zapisali v SV.

Letos je denimo 25. helikoptrski bataljon SV v gorah posredoval že 40-krat. Lani je bila pomoč dežurne posadke potrebna 142-krat v celem letu, od tega 116-krat v gorah. GRS pa je zabeležila 391 intervencij, pri čemer so prepeljali 456 ponesrečencev (46 jih je umrlo).

 

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Varstveno delovni center Kranj ima nov kombi – junij 2010

Nov kombi za večjo varnost

 

200 kilometrov in več vsak dan prevozi vsako izmed štirih vozil.

V Varstveno-delovnem centru (VDC) Kranj, ki skrbi za ljudi z motnjo v duševnem in telesnem razvoju, so včeraj dobili novo kombinirano vozilo renault trafic, ki bo varovancem omogočilo večjo mobilnost.

Za naše uporabnike je prevoz zelo pomemben, kajti vse manj jih je, ki še lahko uporabljajo javni prevoz. Naš vozni park je dotrajan, nova vozila pa si težko privoščimo; večinoma smo odvisni od donacij,” je ob včerajšnjem prevzemu novega kombija dejala Mirjana Česen, direktorica VDC Kranj.

Z novim vozilom, ki je, kot je povedala Česnova, stalo okoli 18 tisoč evrov in je prilagojeno za prevoz ljudi z invalidskimi vozički, bo poskrbljeno za varnejšo vožnjo. Aleš Kalan, direktor prodaje v Remontu Kranj, poslovni enoti Avtohiše Real, je pristavil, da so se odpovedali celotni marži. “Pripravljeni smo sodelovati z okolico, kranjskemu VDC pa servisiramo vozila, zato smo se odločili še za donacijo,” je razložil.

VDC se širi v Šenčur
Kranjski VDC ima v dveh kranjskih enotah, škofjeloški in tržiški, 130 uporabnikov, za vsakodnevne prevoze več kot 40 varovancev pa ima skupaj z novim štiri vozila. Nov kombi potrebujejo tudi v Škofji Loki, ta čas pa so jim na pomoč priskočili v škofjeloškem Sožitju in jim dali v uporabo svojega. V VDC Kranj se avgusta obeta še ena novost: štirim enotam bodo dodali še eno, ki jo bodo odprli v Šenčurju. V njej bodo lahko sprejeli 35 uporabnikov, po besedah Česnove pa se jih bo vanjo čez dva meseca vselilo 20.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: Žurnal24.

Taborjenje ob Kolpi s Klubom škofjeloških študentov – julij 2010

RAZPIS ZA POMOČNIKE NA KOLPI

NA KŠŠ TABORJENJU SE TUDI DELA – POTREBUJEMO POMOČNIKE

KŠŠ gre tudi letos na taborjenje. Letos bo potekalo od 16. do 21. julija, na standardnem mestu ob Kolpi.

Da bi tabor uspel, potrebujemo tudi nekaj posameznikov, ki bi pomagali pri urejanju tabora, v kuhinji … Natančneje, potrebujemo 2 pomočnika v kuhinji ter 4 pomočnike pri urejanju tabora.

Če si zainteresiran/-a za delo, pošlji prijavo na predsednik@kss.si do 21.06.2010. Pomočniki bodo nagrajeni z brezplačnim bivanjem, vsak pa bo dobil tudi 40 EUR nagrade.

Objava povzeta po RSS kanalu spletnega vira. Vse avtorske in druge pravice pripadajo viru: KŠŠ - klub škofjeloških študentov.